Škof Novak ob dnevu reformacije poudaril pomen povezovanja
Tudi ob letošnjem državno – kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.2021), in 471 – letnici prve Slovenske knjige, ki ga iz znanih razlogov obeležujemo nekoliko bolj skromno, smo lahko ponosni, nad dosežki reformacije za Slovence in Slovenstvo. Praznik reformacije je tudi sicer povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
Reformacija se je začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin
Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega protestantizma, sorazmerno hitro širilo po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protestantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi akademik Ciril Zlobec »sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 471 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 429 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem.
Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
Sicer pa, politične stranke nas ne smejo razdvajati, ampak povezovati, zavzeti se morajo za dobrobit vseh državljanov, kajti le tako lahko zagotovijo delujočo državo, je v pridigi ob dnevu reformacije v Murski Soboti izpostavil evangeličanski škof Leon Novak. Pri tem moramo po njegovem posvetiti posebno pozornost jeziku in obliki govora. Žalostna resničnost 21. stoletja je, da se množično pojavljajo lažne novice, ki zavajajo, podajajo izkrivljeno resničnost in širijo nezadovoljstvo. „Še hujša oblika komuniciranja pa je sovražni govor, saj ta ustvarja napetosti, povzroča globoke rane in vodi celo do nasilja in umorov,“ je med evangeličanskim bogoslužjem, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, dejal Novak. Tako Cerkev kot tudi vsi državljani dobre volje so pri tem po njegovih besedah poklicani, da to obsodijo in da se od takšne oblike komunikacije distancirajo.
„Sovražen govor razdvaja državljane, spravljiv jih povezuje in oblikuje v močno in homogeno skupnost. Politični funkcionarji in funkcionarke zastopajo ljudstvo v dobrobit vseh in to toliko bolj, kolikor bolj se zavzemajo za spravo,“ je dodal Novak, ki se je ob tem zahvalil predsedniku republike za njegovo zavzemanje in vztrajnost pri procesu sprave med Slovenci, ki „spodbuja socialni, etični, gospodarski, družbeni in politični razvoj države.“ Novak je izpostavil tudi pomen reformacijskega gibanja skozi čas in danes: „Pomen oziroma poudarek reformacije za današnji čas vidim v prvi vrsti kot težnjo po osebnem odnosu z Bogom, ki človeka spreminja, da živi in deluje skladno s podobo, učenjem in delovanjem Jezusa Kristusa.“ Pri tem je škof spomnil na dolgo tradicijo medverskega sodelovanja v Prekmurju ter navedel konkretne oblike in praktične posledice življenja na podlagi Kristusovega nauka. „Postati moramo udje enega telesa, torej ene Kristusove skupnosti ali ene države, da se bomo medsebojno krepili, izgrajevali, spoštovali ter si pomagali,“ je še povedal Novak.
