Skip to content

Starejši v prometu: Krožišča kot velik izziv!

Policista na obisku v Domu starejših občanov Gornja Radgona

Sedaj, ko ni več omejitev povezanih s pandemijo covid, se povečujejo tudi dogajanja in aktivnosti v domovih za ostarele osebe. Tako so v DSO Gornja Radgona pripravili zanimivo preventivno akcijo, na temo Starejši v prometu. Dr. Srečko Šteiner, samostojni policijski inšpektor SKP PU Murska Sobota, in Boštjan Živko, vodja policijskega okoliša Gornja Radgona, sta namreč starejšim spregovorila predvsem o varnosti v prometu, kjer osebe nad 65 let starosti sodijo med najbolj ogrožene udeležence v prometu, med prijetnim klepetom, druženjem in pogovorom pa sta policista spregovorila tudi o premoženjskih kaznivih dejanj, ki jih ne manjka in jasno je, da so tudi nepridipravi vedno bolj „inovativni“. Pozabili niso niti na nasilje nad starejšimi ipd. Za starejše, ki so vozijo pa je bilo videti, da so največji izziv krožišča, katerih je v zadnjih letih vedno več in so vedno bolj zapletena, tudi na slovenskih prometnicah. A po tem, ko je prometni inšpektor Šteiner razložil, je mnogim bilo vse bolj jasno. Zanimivega predavanja se je udeležila tudi dr. Suzana Bračič Arcet, direktorica DSO Gorna Radgona d.o.o., kateri je vodja okoliša Boštjan Živko izročil prospekte in kataloge s policijskimi nasveti, ki bodo stanovalcem doma gotovo dobrodošli.

Izraz starejši udeleženci v prometu se sicer nanaša večinoma na osebe, starejše od 65 let. Statistični podatki kažejo, da so prav starejši pogosto med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. Glede na udeležbo v prometu, so starejši najbolj ogroženi kot pešci in kolesarji, kjer predstavljajo več kot polovico smrtnih žrtev, a tudi kot vozniki osebnih vozil. Starejši so v prometu pogosto ogroženi zaradi slabšanja svojih sposobnosti, nepoznavanja novejših prometnih pravil. Poleg tega imajo starejši pogosteje kronična obolenja in uživajo različna zdravila. Kljub temu je potrebno z vidika družbe zagotavljati mobilnost starejših, saj so tako aktivno vpeti v družbo. Tudi zaradi tega, po prepričanju dr. Srečka Šteinerja, kaže za večjo varnost starejših, upoštevati prometna pravila in tudi, da pešec nima absolutne prednosti v prometu. Pomembno je tudi posvetovanje z zdravnikom glede upada sposobnosti ter različnih zdravil, pomembna je tudi vidnost in varnost v prometu (uporaba svetlih oblačil, odsevnikov), učenje in obnavljanje znanja, vzdrževanje dobre telesne in duševne kondicije (redna zmerna telesna aktivnost, npr. hoja)…V lanskem letu, ko je bilo močno omejeno gibanje starejših, slednji niti niso bili najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometnih nesrečah. Lani se je namreč v Sloveniji zgodilo 29.352 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 3834 starejših od 65 let. To je 13,1 odstotka vseh udeležencev, kar je manj od deleža te starostne skupine med celotnim prebivalstvom, ki znaša 21 odstotkov. Lani je 22,2 odstotka ali 169 starejših udeleženih v prometu doživelo hudo telesno poškodbo, 24,3 odstotka ali 28 starejših pa je zaradi poškodb v prometu umrlo.

Nevarnost, da so starejši vozniki motornih vozil povzročitelji prometnih nesreč, se povečuje po njiho vem 65. letu. Od 74. do 85. leta je njihovo povprečje 3 smrtne žrtve na 161 milijonov prevoženih kilometrov in je enako povprečju mladih voznikov. Od 85. leta dalje pa povprečje zraste na skoraj štirikrat višjo raven kot pri mladih voznikih. Starejši, kot so vozniki, hitreje
se zmanjšuje njihova zmožnost zaznavanja in slabše so njihove vozniške sposobnosti. Hkrati pa je zaradi večje ranljivosti starejših večja verjetnost, da bodo v nesreči, ki za mlajše morda ne bi bila zelo huda, utrpeli hujše poškodbe ali celo smrt. Običajno se zaradi starosti in/ali zdravstvenih težav zmanjšajo vozniške zmožnosti in sposobnosti. Starost z vidika voznika pomeni upad življenjskih moči in zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti, pomembnih za varno
vožnjo. Bolezni in poškodbe dodatno prispevajo k poslabšanju telesnega in duševnega zdravja. S tem je povezano pogosto ali redno zdravljenje z različnimi vrstami zdravil.

Vendar ni le starost sama po sebi tista, ki predstavlja večje tveganje za prometno nesrečo. Bolj verjetno se tukaj kaže vpliv funkcionalne oviranosti, povezane z zdravstvenim stanjem posameznika ali z zdravil, ki jih starejši uživajo. S podaljševanjem delovne dobe se podaljšuje tudi obdobje nujne aktivne udeležbe v prometu. Hkrati pa s staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših voznikov. V začetku 30. let tega stoletja bo ena četrtina voznikov starejša od 65 let. Zaradi prometne varnosti bo potrebno spodbuditi razvoj in izvajanje posebnih programov usposabljanja, ki bi starejšim voznikom omogočili lažjo integracijo v sodobni promet ter hkrati izboljšali samo prometno varnost te populacije. Strategija »aktivnega staranja« je odgovor na demografske spremembe in postavlja v ospredje zahteve, da starejši ostanejo čim dlje aktivni, mobilni in da sami v večji meri skrbijo za svoje zdravje in socialno varnost.
V prihodnje bo potrebno poskrbeti za prilagoditev okolja in vozil starejšim, hkrati pa se bodo morali na spremembe in na jutrišnji čas prilagoditi tudi starejši sami. Predvsem starejši vozniki bodo morali slediti hitro spreminjajočemu se tehnološkemu razvoju ter biti dovolj poučeni in kritični do svojih zmožnosti in sposobnosti za vožnjo. Kot je še bilo slišati, vožnja motornega vozila je zahtevno delo, ki ga izboljšujemo s prakso in izkušnjami. Starejši vozniki imajo nedvomno veliko izkušenj. Vendar varen voznik ni le tisti, ki je z leti in s prakso razvil veščine vožnje, pač pa tudi tisti, ki ravna odgovorno in se zaveda svojih sposobnosti in omejitev…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: