Medtem ko pri sosedih poka in uničuje, v tej prleški vasici nobena ujma nima možnosti, saj jo „branijo“ z orgonskimi topovi
Vsako leto, v pomladnih in poletnih mesecih, ko veliko bliska in grmi, ko vetrovi podirajo in nosijo vse pred seboj, predvsem kmetovalci, in ne samo oni, nenehno zrejo proti nebu in pričakujejo, da nekdo ali nekaj reši njihove pridelke, objekte in sploh premoženje. Žal je celotna zaščita pred točo, kljub nenehnemu govorjenju, v naši državi sistemsko slabo urejena. Zato ne preseneča, da mnogi iščejo tudi kakšne alternativne in interne zaščite, koliko se pač to lahko doseže.
Tako je tudi Stanko Filipič iz Precetincev, pred šestimi leti, ko jim je neurje pred tem vsako leto večkrat uničevalo kmetijske pridelke, infrastrukturo, strehe, avtomobile ipd., začel svoj boj z ujmo.
„Žal mi je bilo, da je neurje vedno vse uničilo in poskusil to preprečiti. Tako sem uporabil vse stare materiale, ki so se trenutno našli doma, nekaj starih bakrenih cevi različnih kalibrov iz bratove delavnice, nekaj kamnov in drugih sestavin. Vse skupaj sem povezal v snop, ki bi zajemal premer štirih kilometrov, koliko je velika naša vas. Bil je poskus ureditve energijskega polja oz. ščita, ki bi nas ščitilo pred ujmami. Zraven sem uporabil svoje energijsko polje, kar je le del profesionalnih topov. Kaže, da je šlo dobro, kar se vidi v zadnjih letih, ko ni več neurij in tukaj vsa ta leta imamo mir. Ne morem trditi, da je od ‘mojih raket’, a kot vidimo se je breskev, ob kateri stojijo ‘orgonskimi topovi’ takoj posušila. Drugačni so topovi, ki jih izdelujejo strokovnjaki – inženirji, toda tudi tukaj so vidni rezultati. Ne morem pa trditi, kaj bo pri naslednjem neurju,“ pove skromni Stanko. Zanimiv je bil tudi pogled proti nebu v času, ko smo obiskali Precetince. Povsod okrog je bilo oblačno, le približno nad omenjeno vasjo, nobenega oblačka…Zato naš sogovornik trdi, da je malo zaskrbljen le, ker imajo občutek, da je nad vasjo tudi nekoliko manj dežja. Zanimivo je tudi opazovanje v času, ko se bliža ujma, ko nad ostalim območjem premetava oblake, njihov top na se z vso silo bori, da nad Precetinci ne bi bilo nobene ujme…
Mogoče bi vse kar se v zadnjih letih (ne)dogaja v Prlekiji, kjer so domačini večinoma hvaležni svojemu sosedu Stanku, jemali z več resnice, če nam njegovo sposobnost ne bi potrdil tudi strokovnjak, priznani slovenski raziskovalec biopolja in radiestezist Franc Šturm iz Tolmina, ki nekaj podobnega strokovno obdeluje na Tolminskem, kjer tudi dosega uspehe. Ob tem nas spomnil na duhovne principe življenja na planetu Zemlja, ki so od nekdaj veljali tudi na naših tleh. Povezavo z silami narave in kozmosa je človek, dokler ni postal »usmerjeno civiliziran« našel z obredi in pripomočki, ki so vzdrževali njegovo vez s kozmično inteligenco. Zelo dobro pozna Filipičev primer, ob tem nam je spregovoril o upravljanju vremena v ljudskem izročilu. Spomnil je, da je v naši kulturni dediščini več zapisov kako so naši predniki umirjali nevihte. Najbolj znan je zapis Franceta Bevka. V svoji knjigi Umirajoči bog Triglav je opisal, kako je pogan Gorazd ustavil nevihto, ki je na Kobariškem grozila s točo. Vreme se oblikuje v oblakih na višini od nekaj kilometrov do dvanajst kilometrov, višje pa oblakov ni. Jasno in sončno nebo ne vsebuje entropije. Temni nevihtni oblaki pa imajo visoko entropijo v znamenju ognja.
„Če formiramo tolikšno duhovno polje, da sega visoko do oblakov tako, da zmanjša entropijo v oblakih, potem se lahko umiri nevihto. Pri tem ni pomembno kako oblikujemo duhovno polje, vedno bo učinkovalo. V našem podjetju smo izdelali napravo, »entostat«, ki umirja nevihte tako da reže vremenske ekstreme. Z dovoljenjem takratnega tolminskega župana smo jo aktivirali prvega januarja leta 2008. Njeno efektivno delovanje je v premeru okrog petih do desetih kilometrov, odvisno od tega s kolikšno hitrostjo potuje vremenska ujma. Od leta 2008 do danes na širšem območju mesta Tolmin nismo imeli niti debele toče niti orkanskih vetrov in ne hudih nalivov. Pred tem pa so bili ekstremni vremenski pojavi vsako leto. Na približno vsakih deset let se še vedno pojavljajo močni vetrovi, vendar tudi ti niso tako hudi kot pred letom 2008. Sicer tudi ta naprava ni tako popolna, če bi prišel zelo močan ciklon bi jo premagal.“
Naš sogovornik Šturm je prepričan, da se vremenske ekstreme lahko zmanjša tudi z zvonjenjem proti toči. Zvon mora biti izdelan tako, da njegov zvok nosi sintropijo, da zmanjšuje entropijo v oblakih. „Cerkveni zvonovi so lahko težki tudi tono in pol. Ko takšen zvon zvoni, ima njegov zvok zelo veliko moč in se širi do pet kilometrov naokrog. Glasbeni instrument pa ni le zvon, ampak k zvoku prispeva tudi zvonik, ki deluje kot resonator in oddaja infrazvok. Ta pa se širi do dvanajst kilometrov daleč. Tudi infrazvok nosi duhovni naboj, čeprav ga naša ušesa ne slišijo. To smo pred leti preizkusili tudi sami. Na zvonik cerkve v vasi Gradišče pri Vipavi smo postavili zvon s primernim duhovnim poljem. Ko so se bližale nevihte, smo tam večkrat zvonili, in vsako zvonjenje je bilo uspešno. Dež je okoliške vinograde samo zmočil, ni prišlo do toče, ki bi lahko uničila pridelek. Ta postopek zaščite pred točo pa zahteva dežurnega zvonarja, ki mora biti vedno na voljo, da zvoni, ko se bliža nevihta, zato ni tako praktičen.“
Šturm ob tem dodaja: „Kolegi, na primer gospod Stanko Filipič, so uspešno zmanjševali vremenske ekstreme z orgonskimi topovi. Ti topovi učinkujejo tako, da zmanjšajo entropijo zgoraj v oblaku, točno nad napravo, zato se pogosto odpre okno jasnega neba. Osebno poznam tudi dva človeka, ki sta sposobna zmanjšati entropijo v oblaku samo s svojo lastno duhovno močjo. Ne potrebujeta nobene naprave in vremenska ujma se umiri. Vremenske ekstreme bi lahko zmanjšali tudi s predelavo entropije, ki jo sevajo bazne postaje 4G in 5G, predvsem tiste, ki so postavljene na visokih hribih. To bi lahko naredili z napravo Bran, vendar teh poskusov še nismo delali. Tudi ta ideja temelji na izkušnjah iz naše kulturne dediščine. Naši predniki so znali sprožiti tudi dež tako, da so povečevali entropijo v oblakih. Prav to pa že delajo bazne postaje 4G in 5G. Te postaje povečujejo vremenske ekstreme, niso pa glavni generator teh sprememb. Vremenski ekstremi se pojavljajo predvsem zaradi dvestoletnega sončnega cikla. Ravno v tem obdobju je Sonce v svojem ekstremu, ki bo trajal še nekaj deset let,“ je prepričan Franc Šturm.
Glede primera iz Prlekije pa so nam tudi sosedje iz Precetincev potrdili, da se je v „zadnjih letih nekaj močno spremenilo na boljše, saj se nas ekstremno neurje enostavno izogiblje, zaradi Stankovih topov.“ Znanec iz Maribora Branko Peklar, ki se je ob priliki neurja naključno znašel v Prlekiji ni mogel verjeti svojim očem. „Nimam kraj skrivati, saj sem med vožnjo po cesti v bližini Precetincev zasledil neverjeten dogodek. Na eni strani ceste je bilo vse uničeno od toče in neurja, na drugi, tam v Precetinskih, kjer domuje znanec Filipič, pa še zemlja skorajda suha. Res je težko verjeti, a to je dejstvo in to se je zgodilo. Pozneje sem se dodatno pozanimal za ta primer in ko sem slišal za sicer primitivne orgonske topove zdravilca Flipiča, ki je svojo moč in energijo usmeril proti ekstremnim vremenskim ujmam, mi je vse bilo jasno!“ nam je povedal Peklar.
Orgonski topovi niso od včeraj…
Sicer pa vedno več Slovencev se že leta in desetletja navdušuje nad orgonskimi topovi. Tisti, ki so si jih že postavili na svoje vrtove ali sadovnjake zagotavljajo, da ne samo da preprečujejo hude vremenske ujme in točo, ampak imajo še vrsto drugih ugodnih učinkov na naravo, ljudi, živali in rastline. Mnogi so nad temi topovi navdušena, saj trdijo, da odkar ga imajo, je njihov vrtni pridelek vsaj za tretjino večji kot prej, v okolici je več gozdnih živali, že večkrat pa jih je ubranil tudi pred nevihtami. Kot trdijo „uporabniki“ so učinki zelo opazni na vrtnem pridelkih, sadje in zelenjava, poleg za tretjino več pridelka, tudi polnejšega okusa. Prvi rod fige je po pridelku presegel vsa leta doslej. Sadeži so bili bolj podobni velikim hruškam. V drugem rodu pa je drevo pretirano polno sadežev. Okolica je polna ptic, veveric, srnjadi in tudi drugih gozdnih živalic je več, kot kadarkoli…
