Ob zaključku leta 2022 odmevno predavanje o boleznih ledvic in srčno-žilnimi zapleti
Z nadvse zanimivim strokovnim predavanjem na temo Srčno popuščanje in kronična odpoved letvic, ki ga je izvedla Simona Kralj Lopret, dr. med. spec. internist, ter družabnim srečanjem v hotelu Radin v Zdravilišču Radenci, so članice in člani Koronarnega društva Radenci zaključili leto 2022, ko so mimogrede obeležili tudi 20 letnico obstoja in uspešnega delovanja. Strokovnega predavanja in pozneje prijetnega druženja ob obloženih mizah osrednjega hotela v Zdravilišču Radenci, se je udeležila dobra polovica od nekaj več kot 130 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric. V društvu pravzaprav s številnimi dejavnostmi nenehno skrbijo za boljše počutje članstva, zato praktično skozi celo leto, potekajo številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice o zdravi prehrani, predstavitve, sprehodi – pohodi, vaje… Omenjeni bolniki, ki sodijo med najbolj rizične, saj je dokazano, da srčno žilni bolniki (celo pred rakom) najpogosteje umirajo, veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete ter sploh družabna srečanja in druženja, še posebej na strokovna predavanja. Zato niti ne preseneča, da se je tako številno članstvo udeležilo tokratnega predavanja o srčnem popuščanju in kronični odpovedi ledvic, kjer je strokovnjakinja za to področje na razumljiv način vsem prisotnim, tudi laikom približala vse pasti nevarnih bolezni.
Res je sicer, da je nenehno poudarjala, kako je srce osrednji človekov organ, tod tudi to, da imajo ledvice izjemno pomembno vlogo, saj iz telesa odstranjujejo odpadne snovi – vsak dan filtrirajo do 180 litrov krvi, kar pomeni, da kri očistijo kar 50-krat na dan, vsak dan, vse življenje. Kar 90 odstotkov bolnikov s kronično ledvično boleznijo ne ve ne za svojo bolezen ne za nevarnost srčno-ledvičnega sindroma – opraviti pa bi morali le laboratorijski test. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) se dodatno zviša tveganje za srčno-žilne bolezni in zaplete. Srčno-žilno tveganje narašča s slabšanjem ledvičnega delovanja in je najbolj povečano pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic, ki se zdravijo s hemodializo ali peritonealno dializo. Tako je pričakovano preživetje dializnih bolnikov približno za polovico krajše kot pri zdravih sovrstnikih. Pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic, ki imajo presajeno ledvico, je pričakovano preživetje pomembno boljše, zato presaditev ledvice velja za najboljši način zdravljenja končne odpovedi ledvic.
Med bolniki s kronično ledvično boleznijo sta zelo pogosta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, ki sta značilni bolezni sodobne, razvite družbe. Obe bolezni povzročata nastanek kronične ledvične bolezni in hkrati tudi okvarjata ožilje in srce, ter vodita predvsem do srčnega infarkta in možganske kapi. To je eden glavnih razlogov za sočasno pojavljanje ledvične in srčno-žilnih bolezni. Pri bolnikih so neredko prisotni tudi ostali klasični dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so povišana raven holesterola, debelost in kajenje. Ledvični bolniki pa imajo še druge vzroke za povečano srčno-žilno tveganje, ki so povezni s samo kronično ledvično boleznijo. Zaradi zmanjšanega delovanja ledvic se v telesu kopičijo presnovki, t. i. uremični toksini, ki povzročajo uremijo oz. “zastrupitev krvi” zaradi nedelovanja ledvic. Za nekatere od njih je znano, da na različne načine pospešujejo srčno-žilne bolezni. Ko se delovanje ledvic poslabša do končne odpovedi, pričnemo z nadomestnim zdravljenjem z dializo. Dializa sicer nadomešča delovanje ledvic, vendar pri odstranjevanju presnovkov ni enako učinkovita kot naše lastne ledvice. Zato tudi pri dializnih bolnikih v telesu zastajajo določeni uremični toksini, ki jih tudi z najnovejšimi dializnimi metodami še ne uspemo učinkovito odstraniti.
Kot je poudarila predavateljica, v zadnjih letih vedno bolj spoznavamo, da je eden glavnih vzrokov za razvoj okvar na srcu in ožilju nastanek srčno-žilnih kalcinacij. V žilni steni, pa tudi v srčnih zaklopkah in drugih mehkih tkivih (obsklepno tkivo) pride do kalcifikacij oz. pokostenevanja vezivnega tkiva. Zato žile in druga mehka tkiva postanejo trda, neprožna in ne morejo učinkovito opravljati svojih nalog. V sklepih se pojavijo bolečine, togost žilja pa onemogoča blaženje srčnih pulzacij, kar zvišuje krvni tlak, obremenjuje srčno mišico in povzroča njeno zadebelitev ter slabša njeno prekrvavitev. Kalcinirane žile se ne morejo več razširiti in povečati pretoka krvi, kadar je to potrebno. Otrdele srčne zaklopke se zožijo in ovirajo pretok krvi skozi srce. Za nastanek kalcinacij pri kronični ledvični bolezni je več vzrokov, verjetno pa je najpomembnejši in osnovni vzrok povišana vrednost fosfata v krvi. Povišan fosfat povzroči spreminjanje mehkega veziva v čvrste kalcinacije. Zato je za uspešno preprečevanje zelo pomembna dobra urejenost fosfata v krvi, kar zahteva upoštevanje prehrane z omejitvijo fosfatov, redno in pravilno jemanje zdravil in dovolj učinkovito dializo, kar je opisano v nadaljevanju.
Pri ledvičnih bolnikih je zaradi opisanih dejavnikov pogosta zadebelitev srčne mišice (hipertrofija levega srčnega prekata), zožitev aortne zaklopke (aortna stenoza) in tudi slaba prekrvitev srčne mišice zaradi bolezni koronarnih arterij (ishemična bolezen srca). Oslabljeno delovanje in slabša prekrvitev srca se lahko kažeta s težko sapo ali bolečino za prsnico ob naporu. Pogosto ne gre za nenadno nastale, večje srčne infarkte, ampak za počasi nastalo pešanje srca z močno kalciniranimi koronarnimi žilami, ki so tudi manj dostopne znotrajžilnim posegom z balonsko razširitvijo in neredko zahtevajo premostitveno operacijo na srcu z našitjem srčnih obvodov. Predvsem pri starejših dializnih bolnikih je pogosto potreben poseg na aortni zaklopki ali njena menjava. Tudi nenadna srčna smrt je pri dializnih bolnikih precej pogosta, tako zaradi motenj srčnega ritma zaradi same bolezni srca, kot tudi zaradi vplivov povišane vrednosti kalija v krvi.
Kakorkoli že, ledvice in srčno-žilni sistem so povezani in na več načinov vplivajo drug na drugega. Zato dolgoletni ledvični bolniki praviloma postanejo tudi srčni in žilni bolniki, kar tudi neugodno vpliva na pričakovano preživetje. Čeprav teh neugodnih vplivov ni možno v celoti prekiniti, pa je kar nekaj učinkovitih ukrepov, ki lahko prognozo izboljšajo, vendar zahtevajo dobro sodelovanje bolnika. Ker so dializni bolniki pogosto tudi že precej v letih, so strokovnjaki do obsežnih operativnih posegov na srcu neredko zadržani, saj sta izhod in koristnost zdravljenje pogosto negotova. V teh primerih se lahko skupaj z bolnikom odločijo tudi le za spremljanje bolezni…
Tveganje za nastanek ledvične okvare je najpogosteje prisotno pri posameznikih, ki imajo: povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, katero od srčno-žilnih bolezni, povečano prostato, katero od avtoimunskih bolezni, sečne kamne, dedno ledvično bolezen (če je do odpovedi ledvic prišlo pri svojcu), prekomerno telesno težo… Med ogrožene se uvrščajo tudi starejši od 50 let, med bolj ogrožene pa kadilci.
Ob koncu zanimivega predavanja, kjer je zdravnica odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev, ji je z rožico zahvalil predsednik Koronarnega društva Radenci Edo Metličar.
