Po Ljubljani in vasi Bojanci pri Črnomlju, sedaj pravoslavna cerkev še v Mariboru, katerega je po 95 leti obiskal najvišji poglavar SPC
Za pravoslavne vernike in vse Srbe na severovzhodu Slovenije, na mariborskem delu Štajerske, tja do Slovenskih Konjic, ter na Koroškem in v Pomurju, je bil danes prav posebej svečan dan. Več kot tisoč pravoslavnih vernikov in njihovih katoliških prijateljev ter drugi gostov, se je namreč zbralo na Tržaški cesti v Mariboru, kjer so posvetili pravoslavni hram sv. Cirila in Metoda. Slovesnosti se je med drugimi civilnimi in cerkvenimi veljaki udeležil tudi najvišji poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Porfirij Perić. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pravoslavna skupnost iz Maribora je več kot sto let staro stavbo kupila že leta 2005, v tem času so jo preuredili v verski objekt, za posvetitev pa so se odločili, potem ko so dokončno odplačali posojilo. Tako sedaj lahko razmišljajo tudi o gradnji novega hrama, za kar so že v času županovanja Franca Kanglerja od Mesta Maribor odkupili ustrezno zemljišče.
O tem se bo govorilo in pisalo v prihodnjih leti in mogoče desetletjih, tokrat pa je srbska in ostale pravoslavne skupnosti, veseli da imajo lepo urejen in posvečen hram v nekdanji tovarni. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Savo Kosojević, so objekt nedavno prepisali v svoje lastništvo, zato so se odločili za posvetitev, s čimer je tudi uradno dobil status cerkve. Tokratni dogodki ob posvetitvi so se sicer začeli že vsinoči z večerno molitvijo in duhovno akademijo, danes zjutraj pa sta potekali procesija in sveta maša. Hram sv. Cirila in Metoda je posvetil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, kar si pravoslavci v Mariboru štejejo v veliko čast, saj je patriarh v pravoslavni cerkvi nekaj podobnega kot papež v rimskokatoliški cerkvi. „To je zgodovinski trenutek za Maribor, da ga obišče patriarh. Po naših informacijah se je patriarh v Mariboru nazadnje ustavil leta 1930 (Patriarh Barnaba – Petar Rosić, op.p.). In tedaj ni imel nobenega bogoslužja, temveč menda le sestanek s katoliškim nadškofom,“ je dejal paroh Savo Kosojević.
Patriarh Porfirij je po posvetitvi cerkve v izjavi za medije povedal, da je za srbsko pravoslavno cerkev odprtje hrama v Mariboru velikega pomena, predvsem zato, ker gre za prvo posvetitev takšnega objekta v Sloveniji po zelo veliko letih. Spomnil je na hram v Ljubljani, ki so ga postavili med obema svetovnima vojnama, pa še, da so nekoč imeli svoje verske objekte tudi v Mariboru in Celju. „Današnja posvetitev popravlja zgodovinsko napako tistih, ki jim ni sveto nič, kar je sveto. Dogodek vidimo kot začetek postavljanja novih hramov v skladu s potrebami vernikov v Sloveniji,“ je poudaril vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ki se je s posebnim priznanjem za preteklo sodelovanje zahvalil nekdanjemu dolgoletnemu stolnemu župniku v Mariboru in upokojenemu celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku.
Znano je sicer, da je v mestu pod Pohorjem v preteklosti že stala pravoslavna cerkev, in sicer mogočna stavba na današnjem Trgu generala Maistra v središču mesta. Imenovala se je hram svetega Lazarja. Dokončana je bila leta 1936, a je bila že leta 1941 ob nemški okupaciji mesta na Dravi, porušena. Pravoslavci so imeli nato v Mariboru obrede v najetih prostorih, med drugim pri evangeličanih in katoličanih ter v kapeli Mariborskega gradu.
„Stalno smo se selili, dokler nismo leta 2005 kupili te stavbe, da smo lahko zdaj na enem mestu. Dvajset let smo jo urejali v cerkev. Sicer pa imamo še vedno v načrtu gradnjo nove cerkve. Kupili smo tudi zemljišče ob sedanji cerkvi, kjer je zdaj gozd, postavili križ, tam pa naj bi v prihodnosti zrasla nova cerkev, za katero pa bomo morali najprej zbrati denar,“ je še povedal Kosojević. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru sicer pokriva območje Štajerske do Slovenskih Konjic ter Koroško in Pomurje, spada pa pod zagrebško-ljubljansko metropolijo in s tem pod upravo patriarha s sedežem v Beogradu. Natančne številke o tem, koliko članov ima, ni, saj obstajajo uradni in neuradni podatki. Pred dvema desetletjema se je govorilo o 8000 ljudeh, ki so se na severovzhodu države opredelilo za pravoslavno veroizpoved, zdaj pa naj bi jih bilo že veliko več, predvsem zaradi priseljevanja. Leta 1991 se je v Sloveniji za pravoslavce izreklo 46.634 ljudi, ob zadnjem popisu prebivalstva, leta 2002, pa nekaj več kot 55.000 (na tretjem mestu v državi, za katoličani in pripadniki Islamske veroizpovedi, op.p.), približno petina vseh naj bi živela na območju Srbske pravoslavne občine Maribor, največ prav v mestu Maribor, a tudi v Lendavi, Murski Soboti, na Ptuju ter v nekaterih koroških mestih.
Dodajmo še, da je v Sloveniji doslej bila cerkev kot pravoslavni objekt samo v Ljubljani, na Dolenjskem pa je manjša pravoslavna kapelica v vasi Bojanci pri Črnomlju, medtem ko bogoslužja v ostalih večjih slovenskih mestih potekajo v najetih prostorih, večinoma katoliških in evangeličanskih. Sedaj pa je torej cerkev še v štajerski prestolnici.
Fotografije: Arhiv Rade Bakračević