Slavko in Danica iz Podgrada na predvečer Silvestrovega obhajala zlato poroko
Čeprav je danes, 30. decembra 2022, dan pred Silvestrovim, bil petek to ne pomeni, da nekateri niso praznovali tudi takrat. Kakšnih 120 povabljenih gostov, svojcev, sorodnikov, prijateljev in sosedov se je namreč zbralo na slovesnosti ob visokem skupnem življenjskem jubileju uglednih zakoncev, Danice in Alojza – Slavka Gederja iz Podgrada, dober streljaj iz Gornje Radgone. Po natanko pol stoletja skupnega življenja, zelo mlada sta se namreč poročila prav 30.12.1972, so številni gostje zlatoporočenca pospremila pred oltar radgonske župnijske cerkve sv. Petra. Ob vnovični zakonski obljubi, je domači župnik Franc Hozjan, v pridigi izrekel veliko lepih besed povezanih z življenjem slavljencev sploh, predvsem pa je pohvalil njuno povezanost z domačo župnijo in sploh z verskim vzgajanjem družine. Ob koncu jima je izročil še pisno zahvalnico ter rožna venca, da bosta poslej tudi ločeno molila. Zaželel pa jima je tudi lepo življenje in veliko zdravja tudi v bodočem življenju.
Alojz Geder se je kot dvojček s sestro Majdo, rodil 28. maja 1951 v Podgradu. Po končani osnovni šoli v Gornji Radgoni, se je šolal na nekdanji Industrijski kovinarski šoli – IKŠ v Mariboru. Kot tehnolog je delal v nekdanjem Elradu in pozneje Avtoradgoni v Gornji Radgoni. Ko je pred osamosvojitvijo ostal brez službe, je postal zasebnik, saj je praktično v domači garaži v Podgradu ustanovil servis motornih žag in kosilnic, nato pa še trgovino, kjer je postal uradni zastopnik nekaterih najpomembnejših svetovnih proizvajalcev. Ko se je pred dobrim desetletjem upokojil je hčerki Sabini in in sinu Cirilu, ki je po novem direktor, pustil odlično uhojeno firmo s povprečno petnajstimi zaposlenimi na lokacijah v Podgradu, Murski Soboti in Lenartu. Njegova življenjska sopotnica Danica, roj. Vreča, katero je uradno spoznal 1. maja 1970, ko sta se skupaj peljala na nek cerkveni izlet na Sladko Goro (Šmarje pri Jelšah), se je rodila 21. junija 1955 na Stavešinskem Vrhu, na drugi strani Gornje Radgone. Najprej je hodila v OŠ Negova, osnovno šolo pa je končala v Gornji Radgoni, nato pa še trgovsko šolo v Mariboru. Večinoma je bila zaposlena na Kmetijski zadrugi Radgona, nato pa 14. oktobru (Danes: Območna obrtna zbornica) Gornja Radgona.
V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, Sabina in Ciril, katera sta poskrbela, da danes, ko sta v zakonu že pol stoletja, imata vnuka Saša, ter vnukinje: Aljo, Saro in Niko. Zraven je že tudi pravnuk Lan, ki ju še dodatno razveseljuje, ko uživata v zaslužnem pokoju in se veselita, da sadovi njunega dela skozi podjetništvo, od nekdanje garaže, do velikega podjetja, gredo uspešno naprej. Seveda jima niti malo ni dolgočasno, saj sta aktivna na številnih področjih, še posebej pri delovanju v različnih društvih in cerkvi, ter v lokalnem okolju v kraju Podgrad.
Po končanem cerkvenem obredu, ki ga je vodil radgonski župnik Franc Hozjan, in obveznem fotografiranju na cerkvenih stopnicah, se je kolona vozil z okoli 120 svati, odpravila čez bližnji most na reki Muri, nato kakšnih pet kilometrov po sosednji Avstriji in nazaj v Slovenijo, v Korovcih na Goričkem. Tam je v Okrepčevalnici pri Zlatki do zgodnjih jutranjih ur starega leta, ob obloženih mizah, v prijetni družbi potekalo veselo druženje z zabavo ob zvokih znanih glasbenikov Dua Mateja in Vlado Maguša.
