Zmerno, odgovorno, opolnomočeno preko celega leta
Končala se je letošnja akcija 40 dni brez alkohola, ki je bila tudi skupna spodbuda k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Z letošnjo vodilno mislijo akcije 40 dni brez alkohola »Korak k človeku«, so organizatorji posebno pozornost namenili medčloveškim vezem in pomenu sodelovanja. Spodbujali so, da nas odnosi še bolj povežejo z družino in prijatelji. Kako jim je uspelo, ve vsak zase. S koncem akcije se poziv k zmernosti in odgovornemu odnosu ne končuje.
Ambasador letošnje akcije 40 dni brez alkohola David Zupančič, pisatelj in zdravnik nas še naprej spodbuja: »Želim si, da se Slovenija skupaj pomakne proti bolj trezni prihodnosti, kjer alkohol ne bo več nekaj tako vseprisotnega in samoumevnega. In naj se učinki in sporočila naših štiridesetih dni čim bolj raztegnejo – če je le možno, vsaj do naslednje akcije!«
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas in soorganizator akcije je poudaril, da bodo z akcijo nadaljevali tudi v prihodnjih letih in vseh 365 dni do nove akcije: »Dokler ostaja en sam otrok, ki živi v družini, kjer je prisoten alkohol, to ni sprejemljivo. Zato je potrebno še naprej opozarjati k manj tveganemu pitju. Vsaka izguba svojca v prometni nesreči, ki je bila posledica alkohola, in tudi vsaka bolezen zaradi alkohola so nepotrebne. Vsak lahko na svoj način in s svojim motivom pristopi k akciji. Osnova pa je solidarnost s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola. To je naše sporočilo javnosti, prijateljem: alkohol ni potrebnem za življenje in lahko živimo zdravo, polno življenje brez njega.«
Daniela Fiket dr. med., specialistka psihiatrije in psihoterapevtka je izpostavila: »Alkohol ni substanca, ki je potrebujemo za življenje in ni substanca, ki jo lahko zmerno uporabljamo brez posledic. Pri alkoholu ni varnega odmerka. V vsakem primeru je škodljiva substanca in tega se je potrebo zavedati. Družba je zelo tolerantna do uporabe te substanc in veliko lahko naredimo sami, če se zavedamo, da alkohol lahko pripelje do številnih težav. Ko začnemo uporabljati substanco z nekim namenom, da se pomirimo, se povežemo in sprostimo, je to lahko znak nevarnosti.« Dodala je še, da ko želimo nekomu pomagati narediti prvi korak nazaj v življenje brez alkohola, »se vse začne pri odnosu, pri podpori družine, zaupanju, optimizmu in spremembi življenjskih navad.«
Dr. Nataša Sorko iz Društva Žarek upanja je predstavila psihosocialni vidik zasvojenosti ter dejavnike tveganja in zaščite v družinah: »Ko družina dobi moč, da sprejme pomoč, se odnosi začnejo odvijati in razpletati. Tistega, ki ima težave s pitjem alkohola in ki preneha piti je potrebno spodbujati, da razmišlja o zdravih navadah v novem obdobju življenja brez alkohola in tako zapolni praznino. Ob tem ne smemo pozabiti, da so ljudje s težavo alkohola pogosto stigmatizirani v okolju in mreža nekdanjih »pivskih« prijateljev izgine. Pomembno je, da poiščejo nove ljudi okoli sebe, ki bodo podpirali nove, zdrave navade.« Poudarila je še pomen ozaveščanja o tej tematiki: »Mnogi ljudje, ki niso neposredno vpleteni se niti ne zavedajo, kakšno gorje lahko povzroči alkohol in nihče si ne želi imeti alkohola za dodatnega družinskega člana.« Zaželela je, da bi se čim več družin rešilo tega nepovabljenega gosta.
