Danes, 1. maja 2024 mineva 20 let od vključitve Slovenije v Evropsko unijo
V našem uredništvu smo se odločili objaviti le dobesedno poročilo, pod naslovom „Sožitje Slovenije in Evrope, sozvočje zdravljice in ode radosti“, ki smo ga objavili pred dvema desetletjema, o tem kaj vse se je dogajalo v našem mestu in na mostu med državama, ki nas hkrati pelje v EU. Med nami so mogoče nekateri, ki se jim pričakovanja niso v celoti uresničila, a kakorkoli obračamo, to je naša edina pot.
In kaj smo pisali pred dvajsetimi leti?
Skupaj nad 20 tisoč ljudi s slovenske in avstrijske strani meje je v treh dneh spremljalo veliko število prireditev; Nad 15 tisoč ljudi je po polnoči med 30. aprilom in 1. majem, pozdravilo spremembo mejnega režima med državama na mostu čez reko Muro; V dveh dnevih je Gornjo Radgono obiskalo več ministrov in drugih visokih politikov, kot običajno v letu dni…
V Gornji Radgoni, enem izmed središč, kjer so potekale osrednje državne proslave ob vstopu Slovenije v EU, se je odbor za pripravo in izvedbo osrednje prireditve ter spremljajočih prireditev, katerega je vodil podžupan Dušan Zagorc, po splošnem mnenju, zelo izkazal. Pripravili so namreč praznovanje, kakršnega mesto, ki je leta 1918 bilo razdeljeno na Gornjo Radgono in Bad Radkersburg, ne pomni. In sedaj, 86 let pozneje je mesto Radgona praktično ponovno postalo eno samo mesto, čeprav še naprej v dveh državah, članicah razširjene EU. Polnopravni vstop v EU pa je v Gornji Radgoni, predvsem na mostu med državama, na grajskem vrhu, ter praktično po vsem mestu, minil sila živahno in razigrano, vsako izmed več kot 20.000 ljudi, ki so v treh dneh prišli v Gornjo Radgono pa je nedvomno našel nekaj zase. Poleg številnih takšnih in drugačnih zabavnih in kulturnih dogajanj, predaje namenu takšnih in drugačnih pridobitev, pa še posebej kaže omeniti številna srečanja visokih političnih veljakov iz Slovenije in Avstrije, saj je nekdo bolj resno kot duhovito pripomnil, da je Gornjo Radgono 30. aprila in 1. maja obiskalo več ministrov in drugih političnih veljakov, kot običajno v celem letu. Sploh pa je petkov (30.4.) 15-urni program simboliziral 15 dosedanjih članic EU, sobotni deseturni program pa so v Gornji Radgoni namenili desetim novim članicam razširjene EU. Začetek radgonske prireditve ob vstopu Slovenije v EU je naznanil dvig štirih velikih balonov. Pester program za vse generacije z nekaj tisoč sodelujočimi, ki ga je Gornja Radgona pripravila v sodelovanju z Bad Radkersburgom, se je nadaljeval z odprtjem evro tržnice, otroškim živžavom na radgonskih ulicah, odprtjem novega krožišča in proizvodnih prostorov, spustom 2000 balonov z evro sporočili, mednarodnim tekom prijateljstva po poti Gornja Radgona-Bad Radkersburg-Gornja Radgona, kolesarjenjem pod simboličnim naslovom »V 24 urah po padli meji« in postavitvijo spominskega obeležja Svetilnik miru generalu Rudolfu Maistru, spustom 500 golobov pismonoš… Vse predvsem povezano z otroci pa je spremljal tudi šolski minister Slavko Gaber, kar tudi ne preseneča, saj je v Gornji Radgoni takrat bila največja slovenska OŠ z več kot 2000 učenkami in učenci iz več občin in dveh držav.
Kakorkoli že, tisto soboto že v dopoldanskem času, ko je nad 2000 otrok z obeh strani reke Mure, risalo in s igralo po zaprti radgonski glavni ulici – Partizanski cesti, ki je hkrati tudi del 5. evropskega koridorja, in ko so se pripravljali za tek med obema mestoma, sta se na t.i. mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in avstrijskim Bad Radkersburgom srečala minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in njegova avstrijska kolegica Benita Ferrero-Waldner. V spremstvu županov obeh Radgona Antona Kampuša in Petra Merlinija ter drugih visokih gostov, sta oba ministra, na slovenski strani mostu, tudi spregovorila prisotni javnosti. Tako je ministrica Waldnerjeva, ki je vseskozi podpirala širitev še posebej pa našo državo, opozorila na tri pomembne stebre razširjene EU: politično enotnost, gospodarsko sodelovanje in kulturno izmenjavo. Po njenih besedah bo moralo 25 držav članic razširjene »EU še posebno pozornost namenjati ohranjanju politične enotnosti. Nova evropska ustava bo morala biti za vse države članice enako pomembna in ne bo smela nobene od njih kakorkoli omejevati«, je poudarila ministrica Waldnerjeva in dodala, da razširjena EU prinaša Avstriji in Sloveniji številne nove priložnosti in izzive na področju že doslej dobrega gospodarskega sodelovanja. Ministrica Waldnerjeva pa je opozorila tudi na pomen krepitve kulturne izmenjave v razširjeni Evropi. Skupni avstrijsko-slovenski kulturni projekti bodo še izboljšali medsebojno poznavanje in zaupanje, je menila ministrica Waldnerjeva in zaželela Sloveniji vse dobro v razširjeni EU. Njen slovenski kolega, minister Rupel pa je v pozdravnem nagovoru poudaril, da bo širitev EU še posebej pomembna za prebivalce ob meji. »Širitev EU bo prebivalcem ob meji v marsikaterem pogledu olajšala in poenostavila vsakdanje življenje. Z vstopom Slovenije v EU se bodo možnosti nadaljnjega razvijanja dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo še povečale. Državi druži veliko interesov, ki jih bosta znotraj EU lažje dosegali skupaj«, je menil minister Rupel, ki je tudi dodal, da državi pomembno povezuje tudi slovenska manjšina v Avstriji. Sicer pa je most prijateljstva čez reko Muro je krasilo 150 fantazijskih zastavic, ki so jih izdelali radgonski osnovnošolci. Zastavici sta ob pozdravu na sredini mostu, simbolično obesila tudi ministra Rupel in Waldnerjeva. Pred srečanjem z avstrijsko kolegico si je minister Rupel v družbi predstavnikov Gornje Radgone ogledal razstavo z naslovom Radgona na starih razglednicah in fotografijah, ki jo je v neposredni bližini mejnega prehoda pripravilo radgonsko zgodovinsko društvo
In dokler sta vmes novi kmetijski minister dr. Milan Pogačnik in državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Tomaž Vidic, svojemu namenu predala novi mesnopredelovalni obrat in klavnico MIR oz. novo krožno križišče (rondo) na izhodu iz Gornje Radgone proti Radencem, pa je popoldne most prijateljstva čez reko Muro, gostil tudi delegaciji državnega sveta in avstrijskega zveznega sveta, ki sta ju vodila predsednika Janez Sušnik in Juergen Weiss. Delegaciji sta druženje nadaljevali s pogovori na radgonskem gradu, zvečer pa sta se Sušnik in Weiss v družbi predstavnikov državnega zbora, Društva slovenskih pisateljev, Gornje Radgone in Bad Radkersburga udeležila slavnostne glasbene akademije v radgonskem kulturnem domu. Sušnik je v nagovoru opozoril, da se tokratna širitev EU v marsičem razlikuje od dosedanjih. Weiss pa je poudaril, da Slovenija vstopa v razširjeno EU z zdravo samozavestjo, ki je posledica njenega uspešnega razvoja na vseh področjih življenja. Število držav, ki se pridružujejo EU, je tokrat bistveno večje, večje pa so tudi razlike med državami pristopnicami. Vsaka država se bo morala potruditi, da bo z ostalimi članicami delovala usklajeno, obenem pa ohranjala konkurenčnost, je dejal Sušnik in opozoril, da velja ključ za povečanje konkurenčnosti iskati v sodelovanju med gospodarstvom in znanostjo. »Izjemnega pomena je tudi dejstvo, da bo slovenski jezik postal eden od uradnih jezikov, kar pomeni, da bo lahko vsak državljan ob stiku z evropskimi institucijami uporabljal slovenščino. Ob tem velja poudariti, da je uporaba slovenskega jezika eden od ključnih predpogojev za ohranjanje in utrjevanje nacionalne identitete v združeni Evropi in v procesih globalizacije ob sočasnem zavedanju evropske identitete«, je menil Sušnik.
Med govorniki na slavnostni glasbeni akademiji v radgonskem kulturnem domu, sta bila tudi podpredsednik DZ Valentin Pohorec in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot. Po besedah Pohorca je tokratna širitev EU dokaz ozaveščenosti dosedanjih članic EU, da lahko edino združena Evropa igra pomembno vlogo v globalnem svetu, tako v smislu oblikovanja in zastopanja ekonomskih, kakor tudi geopolitičnih in drugih interesov. »Slovenija si je prizadevala od začetka svoje samostojnosti biti zraven. Državni zbor in vlada sta v pridružitvenem procesu opravila veliko in odgovorno vlogo. Slovenija je, tako ocenjujejo drugi, dobro pripravljena na nove razmere življenja v družbi drugih demokratičnih, svobodoljubnih in partnerskih držav in narodov Evrope«, je še dejal Pohorec. Predsednik slovenskih pisateljev Vlado Žabot pa je dodal: »Slovenija kot samostojna, neodvisna država, po svobodno izraženi volji svojih državljanov vstopa v zvezo evropskih držav, s čimer se za čas trajanja članstva v tej zvezi prostovoljno odreka dobršnemu delu lastne suverenosti. In ker je skozi vso zgodovino tovrstno spreminjanje odnosov med državami in narodi zmeraj pomenilo nadvse resno dejanje, je prav, da se tega, kljub svečanosti trenutka, zavedamo tudi tokrat. Vsekakor pa v to zvezo ne vstopamo zato, da bi se odrekli lastni civilni in nacionalni osveščenosti ter samoprepoznavnosti. Tudi ne zato, da bi pozabili lastno zgodovino ali razmere na avstrijskem Koroškem, ampak zato, da bi v tvornih odnosih z enakopravnimi partnerji lažje reševali probleme in lažje uresničevali tako skupne, evropske, kot tudi lastne nacionalne interese«. Po besedah Vlada Žabota Slovenija s sosednjo Avstrijo vstopa v partnerstvo enakopravnosti in kulturne enakovrednosti. V tem partnerstvu Slovenija nikoli ne bo zgolj dunajska ali muenchenska regija. »In naša skupna bodočnost bo odvisna predvsem od obojestranskega iskrenega prizadevanja, da našo zavezo kulturne različnosti in enakovrednosti vsak zase, vsak po svoje in družno obvarujemo pred negativnimi političnimi, kapitalskimi in globalizacijskimi učinki«, je še dejal Žabot, ki je pozdravil razširjeno EU kot zvezo enakopravnih evropskih držav ter kulturno enakovrednih in avtonomnih evropskih narodov. Zbrane na omenjeni akademiji v radgonskem kulturnem domu, med katerimi so bili tudi ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač, generalni direktor policije Darko Anželj, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič in mariborski škof Franc Kramberger, sta pozdravila tudi župana Gornje Radgone Anton Kampuš in Bad Radkersburga Peter Merlini. Kampuš je izrazil prepričanje, da bo Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami razširjene EU soustvarjala boljšo, varnejšo in lepšo prihodnost. »Občani Gornje Radgone smo počaščeni, da je ena izmed osrednjih slovenskih prireditev ob vstopu Slovenije v EU, zaupana našemu obmejnemu mestu«, je dejal Kampuš in dodal, da kako srečni in zadovoljni bomo ljudje v združeni Evropi je odvisno tudi od nas samih. Njegov kolega Merlini pa je menil, da se z vstopom Slovenije v EU Bad Radkersburgu in Gornji Radgoni odpirajo nove možnosti sodelovanja. Po besedah Merlinija bosta obe mesti del skupne evropske regije, ki se bo soočala z izzivi vse izrazitejše globalizacije.
Za glasbeni del slavnostne akademije je poskrbela radgonska glasbena šola. Prvi dan sicer tridnevne radgonske prireditve ob vstopu Slovenije v EU pa se bo končal po polnoči na mostu prijateljstva, kjer bo množično druženje ljudi z obeh strani meje. Prvi dan tridnevne prireditve se je sicer končal po polnoči na mostu prijateljstva, kjer je bilo množično druženje ljudi z obeh strani meje. Zbrane sta nagovorila župana Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Anton Kampuš, ki je skupaj s policistom Milanom Baumanom in carinikom Štefanom Ščapom, tudi odstranil ograjo med mostom na reki Muri in stopnicami na grajski breg, ter Peter Merlini. Slovenski policisti, pod vodstvom direktorja PU Murska Sobota so hkrati spustili slovensko zastavo na naši strani mejnega prehoda ter so se napotili na sredino mostu, kjer je sledilo prisrčno srečanje z avstrijskimi kolegi ter prenos slovenske zastave na avstrijsko stran mejnega prehoda, kjer sedaj skupaj delujejo policisti obeh držav…
Sicer pa si je v mestu Gornja Radgona v času praznovanja bilo moč ogledati več zanimivih razstav in prisluhniti glasbenemu maratonu, med politiki, ki so prišli v Gornjo Radgono pa sta bila tudi bivši predsednik republike Milan Kučan, ki je položil cvetje pred spomenik Solza, in ki se je skupaj z kulturno ministrico Rihtarjevo udeležil odprtja razstave v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni (Leafeldu). Vsekakor je bilo sila pestro in zanimivo tudi v petek zvečer, ko se je večina dogajanja preselila na radgonski grad, kjer sta v navzočnosti okoli 15 tisoč ljudi potekala tradicionalna prvomajska baklada od središča mesta, in veliko kresovanje. Druženje so popestrili znani glasbeni ansambli, prisotne pa so pozdravili tudi predstavniki ZSSS, vsekakor pa ni manjkalo niti dobre kapljice in »radgonske klobase z žemljo«. Točno opolnoči je v Gornji Radgoni sledil tudi veličasten deset minutni ognjemet, igranje Ode radosti in dvig zastave EU, zvonenje cerkvenih zvonov in zavijanje siren. Nekaj po polnoči pa je kot rečeno pod stopniščem na radgonski grad sledila tudi simbolna ukinitev mejnega režima. In ravno sozvočje Ode radosti in Zdravljice, je potrdilo, kako lepo bo sožitje med Slovenijo in Evropo.
A z dogajanjem zadnji dan aprila in v noči na pri majski dan se ni končalo tudi praznovanje vstopa Slovenije v EU v Gornji Radgoni, kajti v soboto zgodaj zjutraj se je začela budnica, nastopi glasbenikov z obeh bregov reke Mure, dogajanje pa so še posebej popestrili: konjeniki, ljubitelji stare tehnike in vozil, ribiči, nogometaši ipd. veliko pozornost predvsem mladih pa je pritegnil tudi »Gromfest 2004«, na katerem je v enajstih urah neprekinjene glasbe nastopilo veliko znanih in manj znanih bendov…, nekaj dogodkov pa je potekalo tudi včeraj (nedelja) drugi dan letošnjega maja.
Tako smo pisali pred 20 leti,..
Priložili smo še nekaj fotografij z dogodkov, ki jih je takrat „naredil“ kolega Ludvik Kramberger, ki je takrat tudi bil 20 let mlajši