Najboljše čurke pripravljajo na kmetiji Renate Požgan Bubek iz Godenincev; V okviru odlično obiskanega Antonovanja 2023 ocenili 21 črnih, sivih in belih čurk, kar 11 jih je prejelo zlato, sedem srebrno in dve bronasto priznanje; Zlate medalje tudi v Domžale in Kranj
V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2023“. In čeprav se je v organizaciji društva Antonovanje na Kogu, v dobrem tednu zvrstilo kar kakšnih 10 prireditev in dogodkov, je v ospredju bilo ocenjevanje čurkov (kašnatih klobas) s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Seveda pa je tradicionalna Čurkijada, dejanski praznik za vse domačine s Koga in iz okolice, ne more miniti brez kulinaričnega razvajanja in vsega kar sodi zraven. Čurkarijada 2023 s kulinaričnim razvajanjem je privabila veliko obiskovalcev. Ti so po podelitvi priznanj naj čurkam ali kašnatim klobasam ter najlepšim risbicam na temo reje prašiča, čurke tudi poizkusili. Matjašeku I. Kogovskemu je Društvo Antonovanje na Kogu za dve leti podaljšalo mandat promocije čurk. Matjašek I. je ob imenovanju prejel štrajhar, to je ostrilec nožev, nož, pintovec, torej vrbo, žganje za dobro voljo in rožiče oziroma kravje rogle.
Čurke sicer imajo svojo zgodovino, skozi ljudsko izročilo, bogato kulinarično sedanjost, in tudi priložnost za odlično prihodnost! Tega se zavedajo prizadevni organizatorji, članice in člani društva Antonovanje na Kogu, ki s promocijo tradicije želijo ohraniti priložnost za posebno kulinarično prihodnost. Tudi tokrat so številnim obiskovalcem pripravili prav posebno druženje, ki pomeni vrhunec Antonovanja na Kogu. Na letošnjem ocenjevanju črnih, sivih in belih čurk se je izkazalo, da je kakovost na visokem nivoju, še vedno pa se da kaj izboljšati. Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc in vodja ormoške izpostave na KGZ Ptuj Ivan Puklavec sta podelila priznanja izdelovalcem čurk. Strokovna komisija je največ zlatih priznanj podelila dopolnilni dejavnosti na Kmetiji Renate Požgan Bubek iz Godenincev – prejeli so zlata priznanja za črno, sivo in belo čurko. Mesnica Manči, Renate Požgan Bubek, s. p., je prejela zlati priznanji za črno in sivo čurko ter srebrno za belo. Zlata priznanja za črne čurke so še prejeli: Gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« iz Domžal, Gospodinjstvo Franjo Šlebnik iz Šalovcev, Gostilna pr’ Matičku iz Kranja, Kmetija Perc – Romana Perc iz Vodrancev ter kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru. Zlato priznanje za sivo čurko je še prejela Kmetija Antona Kolariča iz Obreža. Ostali vzorci so prejeli srebrno ali bronasto priznanje in priznanje za sodelovanje. Štiričlanska komisija potrošnikov je ocenila, da je: naj črno čurko izdelalo Gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« iz Domžal, naj sivo čurko je izdelala Kmetija Sever s Cvena in naj belo čurko izdelala v okviru dopolnilne dejavnosti na Kmetiji Renata Požgan Bubek iz Godenincev.
Tokrat so v kulturnem programu sodelovali kogovska folklorna skupina Pastirčki (mentorica Tanja Novak), Etno skupina Gudalo OŠ Ormož (pod vodstvom Metke Lešničar), Folkorna skupina Obrež (pod vodstvom Silve Marčec) in prleški kantavtor Tadej Vesenjak, ki je zapel tudi prleško Himno o čurki. Na srečelovu so izžrebanki iz Vičancev podelili živega prašiča. V kuhinji podružnične šole Kog so spekli več kot 40 kg čurk, a jih je vseeno zmanjkalo. Lokalni vinarji ter vinske kraljice in kralji so ponujali svoja izbrana vina. Na povabilo kogovskega vinskega kralja Jakoba Lukmana je Čurkarijado obiskalo kar osem vinskih kraljic in kralj. Na Čurkarijadi, katero je v domačem narečju vodila Katjuša Grof Štih, so bili tudi poslanec v DZ Andrej Kosi, ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki župan Toni Jelovica.
Že nekaj dni pred osrednjo Čurkarijado s kulinaričnim razvajanjem na Kogu, je Društvo Antonovanje na Kogu organiziralo ocenjevanje čurk ali kašnatih klobas. V dvorani na Kogu sta strokovna komisija in komisija potrošnikov ocenili skupno 21 vzorcev od 11 proizvajalcev. Komisijo so najbolj navdušile črne čurke, ki je bilo tudi največ, 11. Ocenili so tudi 6 sivih in 4 bele čurke. Kakovost je na visokem nivoju, še vedno pa se da kaj izboljšati. Od 21 vzorcev čurk jih je bilo kar 11 ocenjenih za zlato priznanje, 7 za srebrno, 2 za bronasto in eden prejme priznanje za sodelovanje. Tričlanska strokovna komisija, pod vodstvom Irene Kos, svetovalke specialistke za področje predelave mesa na kmetiji na KGZ Celje, je podelila naslednja priznanja: pri črnih čurkah sedem zlatih, dve srebrni in dve bronasti; pri sivih tri zlate in tri srebrna ter pri belih eno zlato in dve srebrni, en vzorec je prejel priznanje za sodelovanje. »Na splošno lahko rečemo, da so bile čurke v letošnjem letu zelo dobre kakovosti, sploh po zunanjem izgledu in po sami izdelavi, res lahko pohvalimo proizvajalce. Najboljše smo ocenili črne čurke, pri sivih čurkah je bilo opaziti nekoliko manj povezan nadev, za bele čurke pa bi lahko rekla, da je bila kakovost nekoliko slabša od prejšnjih let,« je dejala Irena Kos, ki je dodala, da je komisija ocenjevala zunanji izgled, sestavo prereza, barvo prereza, teksturo, vonj in okus.
Štiričlanska komisija potrošnikov, ki ji je predsedovala Vanja Mramor (v komisiji so še bili: Vita Štefančič, Dragica Florjanič in Ciril Rotar), vinska svetovalka – sommelierka in organizatorka vinsko-kulinaričnih dogodkov, je pri črnih čurkah podelila 4 zlata, 4 srebrna in 3 bronasta priznanja. Pri sivih 4 zlata in 2 srebrni, ter pri belih 2 zlati in 2 srebrni. »Se mi zdi super zgodba za prepoznavnost Prlekije in na splošno čurk – kašnatih klobas, ki jih večina ljudi ne pozna tako dobro, kot si zaslužijo. Super so za kombinacijo z vini, tako s suhimi, polsladkimi kot tudi s sladkimi,« je dejala Vanja Mramor.
In kdo je pripravil najboljše čurke po mnenju strokovne komisije? Dopolnilna dejavnost na Kmetiji Renate Požgan Bubek iz Godenincev – prejeli so zlata priznanja za črno, sivo in belo čurko. Mesnica Manči, Renate Požgan Bubek, s. p., je prejela zlati priznanji za črno in sivo čurko ter srebrno za belo. Zlata priznanja za črne čurke so še prejeli: Gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« iz Domžal, Gospodinjstvo Franjo Šlebnik iz Šalovcev, Gostilna pr’ Matičku iz Kranja, Kmetija Perc – Romana Perc iz Vodrancev ter kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru. Zlato priznanje za sivo čurko je še prejela Kmetija Antona Kolariča iz Obreža. Ostali vzorci so prejeli srebrno ali bronasto priznanje in priznanje za sodelovanje. Sicer pa, člani, ki so v komisiji že več let, opažajo velik napredek v 13-letni zgodovini ocenjevanja čurk na Kogu. Čeprav je bilo letos malo manj vzorcev kot prejšnja leta, so v Društvu Antonovanje na Kogu zadovoljni z udeležbo.
Kaj je sploh čurka?
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki.
Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika.
Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.
Slikali in fotografirali so na temo reje prašičev
Na 15. natečaju za zbiranje risb in fotografij s področja reje prašičev na območju Prlekije in Medžimurja, ki ga je izvedla podružnična šola Kog (OŠ Miklavž pri Ormožu), so ocenili več kot 300 risb iz 20 vrtcev in šol. Ocenjevalna komisija v sestavi: Marjeta Žnidarič (likovno področje), Klavdija Vnuk (fotografija) in Sonja Kamplet Rotar (Društvo Antonovanje na Kogu) so kot najlepše ocenili: vrtci: 1. mesto skupina Žogice – razvojni oddelek vrtca Ormož »Knjiga velikanka: Trije prašički«, 2. mesto Rdeča igralnica vrtca Sv. Tomaž »Pujs v mlaki čofota«, 3. mesto Nik Bratuša iz vrtca Miklavž pri Ormožu »Trije prašički«: Osnovne šole – I. triletje: 1. mesto Tesa Munda, OŠ Ivanjkovci »Ljubezen«, 2. mesto Jakob Trstenjak, OŠ Ivanjkovci »Blatne počitnice«, 3. mesto Erin Murkovič, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci »Pujsi uživajo v blatu«; II. triletje: 1. mesto Gaja Kosec, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci »Dedekove koline«, 2. mesto Anabel Novak, OŠ Miklavž pri Ormožu »Družina na sprehodu«, 3. mesto Iris Bombek, OŠ Miklavž pri Ormožu »Prašičja zima«; III. triletje: 1. mesto Lučka Perc, OŠ Miklavž pri Ormožu »Polaroidna slika«, 2. mesto Kaja Mar, OŠ Ivanjkovci »Črno-beli pujsji svet«, 3. mesto Špela Lah, OŠ Miklavž pri Ormožu »Prašičja trgatev«.
