Moje mišljenje: Branko Žurman o zimskem posipavanju cest
V začetku leta 2021 sem vas že mislil pohvaliti, ker v letošnji zimi nisem opazil, da bi posipavali s soljo suhe ceste. Pa vendar ste še vedno preveč neodgovorni pri uporabi soli na cestah v Pomurju:
- 07.01.2021 ste posipali more ceste zaradi dežja ponoči, ceste pa zaradi toplih tal klub -1*C niso nikjer bile ledene,
- 08.01.2021 je zapadel moker sneg manjše količine, ki je ob pravilni vremenski napovedi čez dan sam skopnel, vi pa spet sol na ceste,
- 10.01.2021 je zjutraj zapadlo do 2 cm suhega pršiča, ceste so bile brez najmanjših težav normalno prevozne, vi pa ste aktivirali vse možne solne topove.
Ker imamo v zadnjem času mile zime, asfaltne ceste pa v veliki meri v izredno slabem stanju, me zanima, zakaj vaši strokovnjaki za zimske razmere ne upoštevajo dejanskih razmer na terenu ob zelo natančnih vremenskih napovedih? So ceste, kot je n.pr. Dragotinci – Očeslavci – Sp. Ščavnica, ki bi razen enega klanca bila ob normalnih hitrostih prevozna tudi v hudi poledici. Je pa v tako klavrnem stanju, da se postavlja resno vprašanje, ali bi sploh lahko na njej uporabljali sol? To velja predvsem za občinske in vaške ceste, pa tudi republiške niso dosti boljše, poleg tega pa sol razjeda (sicer počasneje) tudi gladke asfaltne površine. Največja tragedija v tej zadevi pa je ta, da kasneje za popravilo zmanjka denarja, pa tudi zakrpane so tako, da mehaniki sprašujejo, če se dosti vozimo po makadamskih cestah?
Vsi vemo, da se na makadam ne sme posipavati s soljo. Ali se sme posipavati s soljo asfaltne ceste, ki so bolj podobne makadamu kot gladkim asfaltnim površinam? Veliko bi naredili že s tem, da bi sol uporabljali zelo previdno za najhujše primere. Ali na obstaja določilo, da lahko do 10 cm snega zimske službe¨spijo¨? Ponoči pa je itak policijska ura, da se sneg ne bi mogel potlačiti. Seveda je druga situacija, če bi bila pri nas napovedana debelina snežne odeje 20 cm in več.
Kolikšen je znesek vseh stroškov za eno (nepotrebno) posipanje vseh udeležencev? Naj bo še tako velik, je majhen v primerjavi s stroški kasnejših popravil cestnih površin.
Ob tem bi spomnil še na neurejene bankine, kjer je rob bankine po navadi poraščen z travo, ki preprečuje vodi, da bi stekla v jarek, vrle cestne službe pa z zavidljivo vnemo neprenehoma dovažajo nov sipek material, ki ga malo večje deževje spet odplavi. Zakaj ne naredijo padca bankine v jarek?
Jarke bi deroča voda sama poglabljala, ta material, ki ga ob urejanju bankin običajno odvažajo, pa bi uporabili za zapolnitev stopnice med asfaltom in bankino. Potlačen pesek z nekaj koreninami trave bi bil veliko obstojnejši kot nasut drobljenec.
Branko Žurman, Negova
P.s.: Mišljenje avtorja ni nujno tudi mišljenje uredništva portala
