Pred kratkim je Škofija Murska Sobota izdala 34 strani obsegajočo revijo malega formata Poti k Bogu. Za uvod je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf objavil prispevek z naslovom Zelo potrebujemo tudi stalne diakone. Iz prispevka izhaja, da je murskosoboška škofija edina škofija v Sloveniji, ki nima poročenih diakonov. Ob tem je škof zapisal: »Osebno sem nagovarjal že precej dobrih in sposobnih poročenih mož, če morda razmišljajo, da bi postali diakon, pa še do sedaj ni nobeden začutil tega poklica. Tudi njihove žene imajo namreč določeni strah, da bi možje stopili v službo Cerkve. V Sloveniji je vse manj duhovnikov, njihova starost pa vse višja. Zato bi rabili vse več poročenih diakonov, ki bi opravljali določene službe.« Kdo pa lahko postane poročen diakon: »Brez ženinega soglasja namreč poročeni moški ne more biti posvečen za diakona. Izobraževanj zanj skupaj z ženo traja tri do štiri leta. Poročen diakon mora imeti svojo službo. Za diakona je lahko posvečen moški ko izpolni 35 let starost.«
Kaj smejo opravljati diakoni? »Diakoni lahko krščujejo, pridigajo pri maši, vodijo katoliško poroko in celo vodijo župnijo (z dovoljenjem krajevnega škofa). Diakoni lahko vodijo tudi obhajilne obrede, ki so precej podobni sveti maši. Diakoni pa ne morejo posvetiti hostij ali podeljevati odveze pri spovedi. Ne morejo podeljevati zakramentov svete birme in bolniškega maziljenja. Preprosto rečeno: diakoni naj bi bili služabniki, ki pomagajo duhovniku (in Cerkvi), kolikor je v njihovi moči.
Prebrali smo še, da je na svetu preko 30.000 stalnih diakonov. Iz letnega poročila 2022 Katoliške cerkve pa izhaja, da je bilo ob koncu lanskega leta v vsej Sloveniji 40 poročenih diakonov. (F.K.)

V škofiji Celje so oktobra lani bili posvečeni trije diakoni (Foto: Škofija Celje)
