Začetek šmarničnih pobožnosti v Sloveniji je bil na pobudo Jerneja Lenčka, leta 1851
Sicer pa začetki šmarnične pobožnosti segajo pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Začetek šmarničnih pobožnosti v Sloveniji je bil na pobudo Jerneja Lenčka (1827 – 1861) leta 1851, od tod pa se je pobožnost hitro razširila po vsej Sloveniji. Prvo besedilo z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1860 pa v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada. Letošnja šmarnična branja so osredotočena na življenje sv. Frančiška Asiškega.
Na območju župnije svetega Petra Gornja Radgona bodo šmarnične pobožnosti poleg v sami cerkvi še na osmih lokacijah, in sicer v Črešnjevcih pri Šantlovi kapeli in Zemljičevi kapeli, v Hercegovščaku, v Lomanošah, na Orehovskem Vrhu, v Spodnji Ščavnici, na Stavešinskem Vrhu in v Zbigovcih. Pričetek druženj bo ob 19. uri, razen pri Šantlovi kapeli, kjer bo začetek druženj ob 18. uri. Pričakovati je, da se bo letošnjih šmarničnih druženj na območju župnije svetega Petra udeleževalo približno enako število kot jih je bilo lani. Po besedah župnika Franca Hozjana, je bilo lani okrog 150 udeležencev. (F.K.)
Lani so v radgonski cerkvi pripravili zaključno druženje udeležencev šmarničnih pobožnosti (Foto: Franci Klemenčič)