Gostje, zlasti tisti iz tujine še posebej navdušeni nad slovenskim Martinovim krstom vina
November je za mnoge gotovo najbolj zanimiv in najbolj vesel mesec v letu. Poleg, da se konkučejjo praktično vsa opravila v vinogradnih, sadovnjakih, poljih, sadovnjakih v vrtovih, je namreč tukaj še sv. Martin, ko se mošt tudi uradno spremeni v vino. Ta priljubljerni svetnik sicer goduje 11. novembra, prireditve in dogodki namenjeni krstu vina in martinovanjem pa potekajo praktično ves november ali listopad, oziroma po prekmursko andrejšček. Tako so tudi v priljubljeni destinaciji domačih in tujih turistov, v Biotermah Mala Nedelja, nekaj dni po sv. Martinu, pripravili veselo martinovanje, z Martinovo pojedino in glasbene poslastice z Nušo Rojs, katero je postregla pred in po tradicionalnem krstu mošta, kar je v svojem hudomušnem slogu opravil škof Stanislav s svojo ekipo. Bil je to nepozaben večer, kjer so mnogi obiskovalci uživali v Martinovi samopostrežni večerji, dobri glasbi in prijetnem vzdušju.
In tako se je znova potrdilo, da je eden od najbolj prepoznavnih obredov vsakoletnega martinovanja gotovo krst mošta, kjer sveže iztisnjen mošt blagoslovijo in ga spremenijo v vino. Čeprav je letošnja trgatev močno pohitela in je tako tudi mošt že veliko pred martinovanjem prestopil v vino, ta obred simbolizira prehod iz ene faze v drugo v vinogradniški-vinski sezoni. Martinov praznik se sicer praznuje v mnogih evropskih državah, Na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji, Franciji, Avstriji… in drugje po Evropi, še zlasti pri nas v Sloveniji. Martinov praznik je dan, ko se ljudje, zlasti vinoljubi, zberejo, da bi obeležili svetega Martina, zaščitnika vina in vinogradov. Praznik martinovanje ima bogato zgodovino in številne tradicije, ki segajo nazaj v srednji vek. In tradicijo martinovanja oz. krsta mošta imajo tudi v Biotermah Mala Nedelja v Prlekiji, kjer so krst ponovili tudi tokrat, ko je za krst mošta in vse kar sodi zraven poskrbel znani domačin, ugledni zdravilec Stanko Filipič, s svojo ekipo, ki je vsako leto druga.
Obred krsta mošta, v hotelskem delu term, kjer so domači kuharski mojstri, med drugimi jedmi, poskrbeli za tradicionalne Martinove dobrote, kjer so obvezne pečene race, mlinci, rdeče zelje, nadevane svinjske krače in še marsikaj slastnega, je še posebej navdušil goste iz jugozahodnega in zahodnega dela Slovenije, in še dodatno tiste iz tujine. Nekateri izmed njih so nam povedali, da pogosto potujejo po različnih državah in “preučujejo” lokalno kulturno dediščino, a jim bo “krst iz Bioterm Mala Nedelja ostal v posebnem spominu”. Da krst ni samo prihod na prizorišče, zmolitev par očenašev in kontrola če je mošt že dovolj očiščen, da preide v mlado vino, ter degustacija, smo se lahko prepričali že s tem, da je moral škof Filipič, s svojo najožjo ekipo na posebni oder prinesti tudi sod kakšnih 50 litrov mladega vina iz lastne kleti, zraven tudi križ, svečo ter ostalo opremo. Nato je, skupaj s kraljico lokalnega vinogradniškega društva Neja, ter štirimi “ministranti” moral izbrati botra in botro, kar je obvezno pri vsakem krstu, torej tudi ko krstiš vino. Botra Martina in botro Polono so morali ministranti prinesti na prizorišče, kjer sta vse skupaj “nadzirala” in na koncu potrdila, da je mošt dovolj dozorel za vino. Vmes pa je škof, med glasbeno spremljavo glasbenikov spregovoril o običajih, o sv. Martinu, celotnem postopku dela v vinogradu in pridelave vina in nato preveriti, če je v sodu vse kor mora biti. Šele nato sta zadnjo besedo imela botra, pravzaprav množica obiskovalcev, večinoma gostov omenjenih term, ki do hitro spraznili 50-litrski sod vina. Torej je pridelek v sodu bil po kakovosti nadpovprečen, čeprav je letošnji letnik vsaj na severovzhodu države, količinsko nekoliko slabši…Kljub temu se je zabava nadaljevala tudi po uradnem delu, ko so mnogi tudi zaplesali.
V tem času smo med drugim nekaj več izvedeli tudi o izvoru martinovega ter o običajih in navadah v tem času. Martinov praznik izvira iz krščanske tradicije in je posvečen svetemu Martinu Tourskemu, ki je živel v 4. stoletju. Priljubljen je bil predvsem zaradi svoje dobrodelnosti in darežljivosti. Legenda pravi, da je bil Martin vojak, ki je ob vrnitvi domov na svojem konju delil svoj plašč s prosilcem za pomoč, ki je trpel zaradi mraza. Ta dejanja so ga naredila za svetnika in vzor mnogim ljudem. Martinov praznik je povezan z vinogradništvom, saj se praznuje ob koncu vinogradniške sezone, ko se grozdje obira in stiska v vino. Tradicionalni simboli martinovanja vključujejo gos, ki je pogosto postrežena kot glavna jed na praznični mizi, in mlado vino, imenovano ‘mošt’. Mošt je sveže iztisnjen sok iz grozdja, ki še ni fermentiral in je sladko.
Eden od najbolj prepoznavnih obredov martinovanja je krst mošta, kjer svež iztisnjen mošt blagoslovijo in ga spremenijo v vino. Ta obred simbolizira prehod iz ene faze v druge v vinogradniški sezoni. Na praznovanjih v sodobnem času, se ljudje zberejo na različnih dogodkih in praznovanjih, kjer lahko poskusijo mlado vino, gosjo pečenko in druge tradicionalne jedi. Praznovanja pogosto vključujejo kulturne prireditve, glasbo, ples in veselo druženje. V Sloveniji je martinovanje zelo priljubljeno, in sicer ne samo med vinogradniki, temveč tudi med prebivalci mest in podeželja. Mnogi ljudje obiščejo kleti, kjer si ogledajo postopek stiskanja mošta in uživajo v vinskih degustacijah. Prav tako se organizirajo različni prireditve, kot so tržnice, koncerti in parade.
Poleg tega mnogi ljudje doma pripravijo gosjo pečenko in povabijo prijatelje in družino, da praznujejo skupaj. Martinovanje je tudi odlična priložnost za izražanje hvaležnosti za letino in dobro letino vina.
Martinovo je tudi čas, ko vinogradniki praznujejo konec trgatev in stiskanje mošta. Ljudje pogosto obiščejo vinograde in kleti, kjer si ogledajo ta postopek, sodelujejo pri trganju grozdja in uživajo v vinskih degustacijah. To je odlična priložnost, da poskusite mlado vino, ki je sveže iztisnjen mošt. V tem času se nekoliko več poskuša mlado vino, a stroka, zlasti zdravniki in NIJZ opozarja, da bodite zmerni pri pitju alkohola.Pitje alkohola na Martinov praznik je sicer v mnogih kulturah del tradicije, saj se ta praznik pogosto povezuje z vinogradništvom, stiskanjem mošta in degustacijo svežega vina. Kljub temu je pomembno biti previden pri uživanju alkohola. Prekomerno pitje lahko povzroči resne zdravstvene težave, kot so zastrupitve z alkoholom, dehidracija, slabost, bruhanje in poškodbe, če postanete nepremični. Alkohol ima lahko številne negativne učinke na zdravje, vključno z zmanjšanim kognitivnim delovanjem, slabšim ravnotežjem, poškodbami in tveganjem za nevarno obnašanje.
Martinov praznik je tudi čas, ko ljudje pogosto potujejo, da bi se srečali s prijatelji in družino. Pitje alkohola in vožnja predstavlja resno tveganje za prometne nesreče. Omeniti kaže, da je v različnih krajih v Sloveniji na martinovo organiziran brezplačni javni prevoz! Kljub temu tudi policisti opozarjajo: “Ostanite zmerni in odgovorni. Če boste pili, ne vozite. Prav tako je pametno vedeti svoje meje in se zavedati posledic prekomernega pitja. Martinov praznik naj bo čas za druženje, uživanje v okusnih jedeh in vinu, a tudi za varno in odgovorno ravnanje.“
