Poporodni krči: Stroka in izvajalci spregovorili o dolgotrajni oskrbi v praksi
V teh zimskih in prazničnih dnevih je ena najpomembnejših in najpogostejših tematik gotovo dolgotrajna oskrba, ki je sicer zaživela, a je še vedno veliko neznank in ovir. Zato je v prostorih Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona potekala Okrogla miza z naslovom »Zakon o dolgotrajni oskrbi v praksi«, ki jo je na pobudo nekdanje notarke Danice Hojs, organiziralo vodstvo DSO Gornja Radgona. Osrednji gost okrogle mize je bil Matjaž Florjanc Lukan – vodja Klicnega centra 114. Udeleženca okrogle mize sta bila tudi Andrej Štesl, direktor Zavoda Karion in predsednik Združenja direktorjev SSZO ter Goran Kuzma, direktor Doma starejših Lendava. Na dogodku so se zbrali stanovalci, njihovi svojce ter nekateri predstavniki izvajalcev storitev, socialnih zavodov, občin ter strokovne javnosti. Namen razprave je bil predstaviti prve izkušnje z izvajanjem zakona na terenu ter izpostaviti težave, na katere naletijo tako uporabniki kot izvajalci.
Uvodoma je direktorica DSO GR dr. Suzana Bračič Arcet pozdravila vse prisotne in se zahvalila udeležencem okrogle mize, da so bili pripravljeni sodelovati v strokovni razpravi o novih pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe. Danica Hojs je kot dolgoletna notarka predstavila pravni vidik uveljavljanja posameznih pravic iz zakona o dolgotrajnih oskrbi in predstavila časovnico uveljavljanja posamezne storitve. Nato je direktorica dr. Bračič Arcet predstavila postopek, kako lahko uporabnik pridobi pravice iz novega zakona. Izpostavila je, da se po novem vloge ne vlagajo več v domovih, ampak izključno na vstopne točke pristojnih Centrov za socialno delo. Za stanovalce, ki že bivajo v domovih, navedena določila ne veljajo, saj je interventna zakonodaja za njih predvidevala poenostavitev postopkov. Za novo sprejete stanovalce od 1. decembra 2025 dalje pa velja, da se je potrebno po oddaji vloge na CSD dogovoriti s svetovalcem za dolgotrajno oskrbo za osebni obisk na domu, da se dogovorita za pripravo načrta priporočenih storitev. Šele po izdani odločbi CSD, bo uporabnik podpisal osebni načrt z izbranim izvajalcem.
Andrej Štesl je poudaril, da je zakon prinesel pomemben korak naprej, vendar pa se je pri implementaciji pokazalo več praktičnih ovir. Udeleženci so izpostavili predvsem pomanjkanje kadra, nejasnosti pri razlagi posameznih določb in administrativno zahtevnost postopkov. Ob tem je Štesl natančno predstavil postopek prevedbe v nov sistem dolgotrajne oskrbe za stanovalce, ki so že nameščeni v domovih. Po podaji soglasja bo sledil povratni odgovor vstopne točke, kateri stanovalci izpolnjujejo pogoje za vstop v nov sitem. Pred podpisom osebnega načrta so se dolžni takšni stanovalci odpovedati primerljivim pravicam, kot je dodatke za pomoč in postrežbo. Štesl je predstavil tudi primer osebnega načrta, ki vsebuje nabor storitev glede na posamezno kategorijo oskrbe. Na konkretnih izračunih je prikazal, koliko bi stanovalec finančno privarčeval, če bi vstopil v nov sistem dolgotrajne oskrbe.
Matjaž Florjanc Lukan je izpostavil primere, kaj vse državljane zanima ob prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Največkrat jih zanima, ali bodo izgubili dodatek za pomoč in postrežbo. Ponovno je poudaril, da sta dolgotrajna oskrba v instituciji in dodatek za pomoč in postrežbo izključujoči pravici, kar pomeni, da stanovalec, ki koristi dolgotrajno oskrbo v inštituciji, ne more istočasno prejemati dodatka za pomoč in postrežbo. Povedal je, da ostaja v veljavi oprostitev plačila prehrane in namestitve, v kolikor stanovalec nima dovolj sredstev. Zgornja vrednost, ki jo domovi lahko zaračunajo za prehrano in namestitev, znaša 781,94 €, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Seveda stanovalcem pripada tudi žepnina, kot je že veljalo v obstoječi zakonodaji.
Goran Kuzma je poudaril izzive, s katerimi se srečujejo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, saj je največji problem zagotoviti zagonske sredstva in ustrezne kadrovske vire. Čeprav bi naj dolgotrajna oskrba na domu vstopila v veljavo že s 1. julijem 2025, se je izvajanje te pravice nekoliko zamaknilo, saj CSD-ji niso pravočasno izdajali odločb po novem sistemu. Razlog je bil nepripravljenost na informacijske sisteme v centrih za socialno delo. Opozoril je, da zakon sicer omogoča širši nabor storitev, a zaradi kadrovskih omejitev nekatere med njimi težko zagotovijo. Iz prakse je bilo izpostavljenih več primerov, ki kažejo na zamude pri odobritvah, preobremenjenost CSD za ocenjevanje upravičenosti in finančne omejitve.
Kljub težavam so se govorniki strinjali, da zakon predstavlja ključno podlago za razvoj sodobne dolgotrajne oskrbe, ki temelji na solidarnostnem sistemu. Kot mogoče rešitve so predlagali poenostavitev nekaterih postopkov, dodatno usposabljanje kadra, boljšo koordinacijo med institucijami ter prilagoditve financiranja glede na dejanske potrebe. Sklepni del razprave je izpostavil prednosti novega sistema za dolgotrajno oskrbo, ki je toliko let čakal na implementacijo. Seveda ostajajo izzivi in priložnosti tako za izvajalce kot tudi za uporabnike. Udeleženci so izrazili upanje, da bodo podobna srečanja pripomogla k boljšemu razumevanju razmer na terenu in k učinkovitejšemu izvajanju dolgotrajne oskrbe v prihodnje.
Kljub poporodnim krčem vsi verjamejo, da so na pravi poti (Foto: Arhiv DSO)