V bivši skupni državi Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) je bil Dan republike (današnji, 29. november) eden največjih državnih praznikov. Praznik je bil zaznamovan kot dela prosti dan še tudi 30. novembra. Ob 29. novembru so se zvrstile številne prireditve po vsej državi, od triglava do Vardarja. Otroci so ob tem denimo postali tudi pionirji. Ob pionirski zaobljubi, ki se je glasila »dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom ljubil svojo domovino in vse njene bratske narode«, so ti dobili rdečo rutico.
29. novembra se je zaznamovala obletnico o drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je bila v Jajcu v Bosni, in ko je pravzaprav nastala SFRJ. Ob tem je bila sprejeta odločitev o federativni ureditvi države. Z razpadom Jugoslavije leta 1991 in nastankom novih neodvisnih držav, dan republike ni bil več uradno praznovan v nobeni od novo nastalih držav, vendar pa je še vedno ostal del zgodovinskega spomina na čas bivše Jugoslavije. Tudi v Sloveniji ta dan ni več praznovan, vendar ostaja pomemben del zgodovinskega in kulturnega spomina na obdobje socializma in povezovanja jugoslovanskih narodov. Dneva republike se danes spominjajo večinoma le še starejše generacije. Mlajše pa želimo s prispevkom le seznaniti na nekoč priljubljeno praznovanje. Mnogi Slovenci še danes v spomin na nekdanji praznik, obiskujejo Kumrovec, Jajce, Beograd…
Ob tem še dodajamo nekaj statističnih podatkov v povezavi z 29. novembrom 1943. Na območju Slovenije živi po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 39 ljudi, ki so bili rojeni v ponedeljek 29. novembra 1943. Rojenih v novembru 1943 pa še živi v Sloveniji 1.205 ljudi. Iz celega leta 1943 rojenih so tačas še 14.103 živečih ljudi. Lani se je denimo rodilo v Sloveniji 16.875 ljudi. Tako je bil letnik 1943 kljub vojnemu času, dokaj »močen«. (F.K.)
