Dobrih 100 dni po “velikem poku” v Fazaneriji o dogajanju piše sedaj že upokojeni policijski inšpektor, dr. Srečko Šteiner
Nogometaši Mure in Maribora so se v okviru 21. kroga Prve lige Telemach merili v Fazaneriji v Murski Soboti. Tekma je potekala 18.02.2024. Maribor je do 58 minute vodil z 2:0, ko je bila tekma zaradi metanja pirotehničnih sredstev iz sektorja mariborskih navijačev, prekinjena. Po tekmi so različni akterji »podajali različne, več ali manj »skope« informacije o tem, kako je tekma potekala oz. kdo, na kakšen način….je z uporabo pirotehničnih izdelkov »povzročil« prekinitev tekme. Razen tega, da so ugotovili 2-3 kršitve, »navadnemu« opazovalcu ni bila na voljo nobena druga informacija. Danes, več kot tri mesece po tekmi, še vedno ne vemo, kdo je z uporabo pirotehničnih izdelkov poškodoval 6 igralcev Mure, od tega 2 huje in ali je res bil to pripadnik navijaške skupine »Viole«. Gotov se je Policija na dogodek dobro pripravila, saj je bilo (po videnem) zagotovljeno zadostno število policistov. Kljub temu pa se upravičeno, glede na vse pojavlja, vprašanje o pravičnosti registracije prekinjene tekme s strani NZS z rezultatom 3:0 za Muro. Kot gledalcu na omenjeni tekmi se mi upravičeno pojavlja veliko vprašanj.
V medijih je bilo mogoče zaslediti (https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/policija-na-tekmi-mura-maribor-ni-ravnala-pravilno/704856), da so na tekmi med Muro in Mariborom, ki jo je prekinil navijaški izgred, ugotovili pomanjkljivosti pri ravnanju policije. Gre za nepravilno evidentiranje uporabe prisilnih sredstev, zasege predmetov in nepravilno vročanje plačilnega naloga. Dejstvo je in povsem jasno je, da če so bile to edine napake, da potem gotovo ne bi bile takšne posledice kot so bile. Evidentiranje prisilnih sredstev, zaseg predmetov (kateri se verjetno nanaša na tisti 2-3 kršitvi pred tekmo) in izdaja plačilnega naloga v nobenem primeru ne morejo povzročiti telesnih poškodb. Naslednji dan p tekmi je bilo moč v medijih zaslediti poziv, da policija prosi očividce dogodka da nudijo v zvezi z dogodkom koristne informacije!!!!
- Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št.176/21 s spremembami in dopolnitvami) v 148 členu določa, da mora policija v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Da zagotovi vse potrebno, sme policija zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb…(navedeni so ukrepi, kateri v prvi vrsti pridejo v pošev v konkretnem primeru).
- Glede na dejstvo, da je bilo storjeno kaznivo dejanja se pojavlja vprašanje ali je sploh bil opravljen ogled kraja kaznivega dejanja in če je bil, kdaj – časovno je bil. In ali je ogled bil opravljen v skladu s 245. členom Zakona o kazenskem postopku? (Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje oziroma zaznavanje. Pri ogledu se lahko uporabljajo tudi tehnična sredstva).
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami) v 33 členu taksativno našteva policijska pooblastila o najmilejšega do najhujšega. Tako zakon pooblašča policiste, da smejo zbirati obvestila, vabiti, opozarjati, ukazovati,…..opravljati varnostne preglede, opravljati preglede oseb,….zasegati predmete, začasno omejevati gibanje oseb,….prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, prekiniti potovanje,…. . Navedenih je nekaj pooblastil katera se nanašajo na konkretni dogodek, iz teh pooblastil pa jasno izhaja, da so policisti imeli vsa pooblastila, da preprečijo ali vsaj omejijo kršitev, katera se je potem »zgodila« na samem stadionu.
- policisti zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno opravljanje policijskih nalog (34. člen ZNPPol);
- policisti smejo vabiti v uradne prostore osebo, ki bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog ali katere navzočnost je nujno potrebna za izvedbo drugega policijskega pooblastila (35. člen ZNPPol);
- policisti smejo opozoriti fizične in pravne osebe ter državne organe na okoliščine, ravnanja ali opustitev ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red, življenje, osebno varnost ali premoženje (38. člen ZPPol).
- policisti smejo z ukazom fizičnim in pravnim osebam ter državnim organom dati navodila in zahtevati od njih ravnanja ali opustitev ravnanj, da bi opravili policijske naloge (39. člen ZNPPol)
- ugotavljanje identitete je policijsko pooblastilo, s katerim policisti ugotavljajo, ali je identificirani resnično tista oseba, za katero se predstavlja, ugotavljajo pa tudi osebne podatke osebe v postopku. Zakonski pogoji za ugotavljanje identitete so natančno opredeljeni, za konkretni primer pa je pomembno določilo, da policisti smejo ugotavljati identiteto osebe, ki je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku (40. člen ZNPol). Skladno z odločbo ustavnega sodišča, št. U-I-152/03, so opredeljene okoliščine oziroma kriteriji zadrževanja na določenem kraju, ki policistom omogočajo sklepanje, »da oseba vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek«;
- policisti smejo zaradi zasega predmetov opraviti pregled osebe, če na podlagi njihove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči (52. člen ZNPPol);
- policisti smejo pri opravljanju policijskih nalog zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, ter tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja (54. člen ZPPol);
- osebi, ki je v policijskem postopku, je gibanje začasno omejeno, če se dejansko ne more svobodno gibati zaradi izvedbe določenega policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. Ta omejitev sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja (56. člen ZPPol);
- če je bila oseba na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo, ki jo določa zakon, ki ureja šport, zalotena pri dejanju, ki ima znake prekrška zoper javni red in mir z znaki nasilja ali prekrška iz zakona, ki ureja javna zbiranja, ali pri dejanju, ki ima znake kaznivega dejanja z znaki nasilja in je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala s takšnimi ravnanji, ji sme policist izreči ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah za obdobje dveh let (62. člen ZPPol);
- če skupina treh ali več oseb potuje na športno prireditev in že pred odhodom na izhodiščnem kraju potovanja ali med potovanjem krši javni red in kljub opozorilu in ukazu policistov ne preneha s takim ravnanjem, smejo policisti za preprečitev nadaljnjih tovrstnih kršitev odrediti prekinitev potovanja oziroma prepovedati dostop do kraja športne prireditve (63. člen ZPPol). Glede na znane podatke, da so se organizirana navijaška skupina »Viole« zbrala na prostoru pred EXPANO v M. Soboti, kjer so po nekaterih podatkih kršili javni red in uporabljali pirotehnične izdelke (po izjavah očividcev tudi takšne, ki so bili kasneje uporabljeni na stadionu), bi bil ustrezen ukrep »prekinitev potovanja«. Razumevanje prepovedi potovanja na športno prireditev je potrebno razumeti v vsem svojem pomenu, bistvu in v različnih situacijah, ki lahko nastanejo pred izrekom ukrepa. To je lahko prepoved potovanja do konkretnega kraja, naselja, mesta ali le prepoved do lokacije športne prireditve. Zakon omogoča, da se prepoved potovanja na športno prireditev izreče tudi tako, da se prepove nadaljnja vožnja s konkretnim prevoznim sredstvom proti kraju prireditve. Gotovo je šlo za nujen primer in bi v skrajnem primeru lahko ukrep trajal do razhoda udeležencev po koncu prireditve. Nespoštovanje ukrepa pomeni kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki govori o neupoštevanju zakonitega ukrepa uradnih oseb, za kar je predpisana globa. Pravno varstvo glede zakonitosti izreka ukrepa je zagotovljeno v pritožbenem postopku policije.
ZAKLJUČEK
Policijski postopek je vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog. Določena je tudi obveznost osebe, ki je v policijskem postopku, da sodeluje in da mora upoštevati odredbe, navodila in zahteve policistov zaradi varne in nemotene izvedbe postopka. Policisti pri opravljanju policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblastila in uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli, glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja. S tem dajemo in zavezujemo policista, da pred vsakim dejanjem oceni, kakšen ukrep bo izvedel glede na konkretne podatke.
Dejstvo je, da policisti začasno omejijo gibanje osebi, ki je v policijskem postopku. Ta omejitev lahko traja le nujno potreben čas za izvedbo policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. Da policist lahko opravi kakšno uradno dejanje, mora biti navzoč posameznik, s katerim vodi postopek, kar pomeni, da že sam policijski postopek »ipso facto« predstavlja omejitev gibanja. Ko ima policist opravka s skupino, je treba razločevati med različnimi situacijami. Če policist vodi postopek z osebo, pri tem pa so navzoče tudi druge osebe, s katerimi bo postopek vodil kasneje, ki pa bi želele zapustiti kraj, jim policist ukaže, naj počakajo. Možno pa je tudi, da bo policist drugi, na kraju navzoči osebi, dal odredbo, navodilo ali zahtevo le za to, da bo lahko sam nemoteno nadaljeval že začet policijski postopek z drugo osebo, ali pa bo na ta način zagotovil varnost. Z vsako odredbo pa se oseba, ki ji je namenjena, že znajde v policijskem postopku. To pomeni, da ji je omejena svoboda gibanja (to pa se lahko pokaže tako, da mora mirno počakati na kraju ali da mora kraj postopka zapustiti).To omenjamo za to, ker ima takšna oseba v policijskem postopku pravico do pritožbe. In s tem ji je zagotovljeno pravno varstvo.
Prav zaradi tega se po vsem tem pojavlja veliko vprašanj. Ni sporno, da je bilo že v fazi priprave na samo nogometno tekmo s strani organizatorja in policije narejenih nekaj napak, katere so posledično vplivale na incident ki se je zgodil med samo tekmo. Tako je npr. bila klop z rezervnimi igralci Mure pod tribuno kjer je bila navijaška skupina »Viole«!!!!!, vprašljiv pa je tudi pregled stadiona pred začetkom tekme. Organizator tekme plača stroške varovanja, kar pomeni, da pričakuje od »izvajalcev varovanja«, da bo to opravljeno v skladu z zakonodajo in da se bodo morebitni kršitelji med samo tekmo identificirali. S tem bo dana organizatorju možnost za odškodninsko tožbo v primeru izreka sankcije s strani NZS. Potrebno se je vprašati tudi po subjektivni in objektivni odgovornosti »odločevalcev« torej tistih, kateri so sprejemali odločitve in jih posredovali naprej, neposredno policistom, kateri so bili zadolženi za varovanje. Ni se mogoče izogniti vprašanju, zakaj ni bilo uporabljeno pooblastilo ugotavljanja istovetnosti, ko so navijači organizirane navijaške skupine »Viol« zapuščale stadion. Pa da ne bo pomote, izpolnjeni so bili vsi pogoji, toliko bolj, saj je uradni napovedovalec na stadionu trikrat pozval navijače »Viol« da zapustijo stadion, kar pa le-ti niso storili. To so storili šele po tem, ko je uradni napovedovalec povedal, da je tekma prekinjena. Gotovo bi med identificiranimi navijači lahko iskali storilca – kršitelja, kateri je (če seveda je) vrgel med rezervne igralce Mure, močno pirotehnično sredstvo, katero je poškodovalo igralce Mure. Z ugotovitvijo s strani pristojnega zdravstvenega osebja, da gre za telesno poškodbo, je bil podan razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Torej če se vrnemo na začetek zapisa (I. točka) potem je jasno, da nekdo ni opravil svoj naloge. In upravičeno se lahko vprašamo ali so bile vse sankcije tako NK Muri kot NK Maribor upravičene?
Smiselno bi bilo, če bi bila ustanovljena komisija, ki bi po tekmi ocenjevala uporabo policijskih pooblastil (predvsem katera so bila uporabljena in ali so bila uporabljena vsa, ki so za konkretni primer bila na razpolago policistom) in prisilnih sredstev in pri tem ocenila, da so le ta bila uporabljena zakonito in strokovno ali obratno, bilo pa bi veliko manj dvomov pri laičnih opazovalcih in bralcih informacij.
Kot smo navedli na začetku zapisa, če so bile edine napake pri evidentiranju prisilnih sredstev, izdaji plačilnega naloga in zasegu predmetov….gotovo ne bi bile takšne posledice. Toliko bolj, ker je bilo na razpolago dovolj policijskih pooblastil, s katerimi bi lahko učinkovito in uspešno preprečili kršitev javnega reda in storitev kaznivega dejanja. Prav sprememba Zakona o policij v letu 2013 (takrat stopi v veljavo Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) Uradni list RS, št.15/13) je na novo opredelil policijski pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda na športnih prireditvah (prepoved udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja).Tako nikakor ne moremo sprejeti teze, da ima policija premalo pooblastil za učinkovito ukrepanje.
dr. Srečko Šteiner
