V Sloveniji vsako leto zabeležijo do 600 dimniških požarov
V mrzlih pozno jesenskih in zimskih dneh se je seveda težko odpovedati toplemu in udobnemu domu. Žal pa nam kurilna sezona prinaša tudi določena tveganja in že ob najmanjši neprevidnosti lahko hitro pripelje do katastrofe. V tem času se namreč tudi število dimniških požarov občutno poveča. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko hude. Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Torej, kurilna sezona se je že pričela in s tem tudi nevarnosti, ki so s tem povezane. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji zgodilo od 350 do 600 dimniških požarov na leto. Največ jih beležimo v decembru in januarju, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno. Ker se temperature iz dneva v dan znižujejo se s tem povečuje tudi kurilna sezona, z njo pa tudi možnost dimniških požarov. Čeprav so požari v dimniku zaradi uporabe naprednih materialov vse redkejši, pa še vedno obstaja možnost, da ogrozijo vaše premoženje.
To še posebej velja, če je vaš dimnik star ter zidan samo z opeko. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične, saj dimniški požari ponavadi poškodujejo dimniško konstrukcijo, uničijo domove in premoženje, poškodujejo pa tudi ljudi in celo terjajo žrtve. Na požar v dimniku kažejo različni pokazatelji, kot so, da se iz dimnika kadi črn dim, leteče iskre ali manjši plameni. Dimniški požar spremlja tudi vse glasnejše prasketanje, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad v hiši, vroče stene dimnika…Ob vsem tem strokovnjaki in policisti ponujajo nekaj nasvetov kaj lahko storite, da do dimniškega požara ne bo prišlo: Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oz. predpisi; Pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi; Tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov; Kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik; če kurite z drvmi, za kurjenje uporabljajte suh les; podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo; kurilna naprava in z njo povezani dimni vodi, zračniki, pomožne naprave naj bodo redno pregledani in čiščeni, skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo ipd.
Kako ukrepati, če pride do dimniškega požara?
„V primeru požara takoj pokličite številko 112 in sporočite potrebne podatke. O požaru obvestite stanovalce sosede, da zapustijo stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika. Če je v prostoru dim, vanj ne vstopajte; Gasilcem omogočite dostop; Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika; Ognja v dimniku nikoli ne gasite z vodo, saj je to zelo nevarno. Voda ob razbeljenih stenah dimnika se namreč upari in poveča svojo prostornino, zaradi česar lahko dimnik eksplodira; Ne odpirajte dimniških vratc; Če je prišlo do dimniškega požara, v kurilni napravi ne kurite; Po požaru nadzirajte temperaturo zunanje stene dimnika še vsaj nekaj ur; Po požaru mora dimnikar pregledati dimnik v celoti, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika,“ pravi Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.
