Kmalu se ob začelo četrto leto ruske agresije na Ukrajino, ki ji kar ni videti konca. Grozljive številke žrtev so enormne. Navkljub vsem poskusom miru še ni mogoče napovedati, čeprav Rusija nenehno trdi, da je »mirovnica«, ki si prizadeva za mir. Od začetka vojaškega konflikta v Ukrajini leta 2014 se nenehno govori o »reševanju« tistih, za katere se zdi, da jih je ta država prišla zaščitit. To se dogaja že desetletja, a svet tega komajda opazi. Šele odpor Ukrajine in junaštvo ukrajinske vojske sta dala svetu razumeti, da ne gre za lokalni konflikt, ampak za pravo globalno vojno. Podatke sem povzel po https://www.ukrainer.net/en/russian-wars/
Rusija je 24. februarja 2022 po razglasitvi »specialne vojaške operacije« napadla Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinsko vojno, ki se je začela leta 2014. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih ter več sto tisoč vojaških življenj. Ruska vojska v letu 2025 okupira okoli 20 % ukrajinskega ozemlja. Od 41 milijonov prebivalcev Ukrajine je bilo približno 8 milijonov Ukrajincev notranje razseljenih, več kot 8,2 milijona pa jih je do aprila 2023 zbežalo iz države, kar je povzročilo največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ruska_invazija_na_Ukrajino)
V nadaljevanju predstavljam vojne, ki jih je po letu 1992 začela Rusija in okvirno število žrtev le-teh. Povzeto po https://www.ukrainer.net/en/russian-wars/
1992–1993 – Rusija je okupirala Pridnestrje
Po razglasitvi neodvisnosti Moldavije je del države, v katerem je bila takrat vojaška baza ruske 14. armade, razglasil svojo suverenost, kar se je takoj spremenilo v režim pod vodstvom ruskega generala Liebiedieva. Izbruhnila je vojna, po kateri se je Pridnestrje spremenilo v sivo območje, ki ga nihče ne priznava, z uničenim gospodarstvom in mednarodno izolacijo. V 20-mesečni vojni je bilo ubitih med 364 in 913 ruskih vojakov in njihovih plačancev.
1992–1993 – Rusija je izzvala abhazijsko vojno
14. avgusta 1992 je Rusija izzvala vojno med abhaškimi separatisti in gruzijsko vlado, tako da je podprla prvo. Rusko orožje je končalo v rokah Abhazijcev. Ruska letala so bombardirala civilne cilje na ozemlju pod nadzorom Gruzije, Rusija pa je zagotovila svoja vojaška plovila za obstreljevanje Suhumija. Vojna se je končala z ločitvijo Abhazije od Gruzije, kar je želela Rusija. V letu vojne je bilo ubitih 2220 abhazijskih vojakov, ki jih je podpirala Rusija.
1994–1996 – prva rusko-čečenska vojna
Rusija je »pomagala« drugim narodom pri izgubi suverenosti in krepila separatistična čustva, v sami Rusiji pa se je čečensko ljudstvo poskušalo osamosvojiti, kar je sprožilo surovo vojno. Mesto Grozni se je proti koncu kampanje 1994–1995 soočilo s težkim bojem. Ruske čete so poskušale prevzeti nadzor nad gorskimi predeli Čečenije. Kljub kvantitativni premoči v živi sili in oborožitvi jih je gverilsko bojevanje odbilo. Demoralizacija in javno zavračanje brutalne vojne sta vlado Borisa Jelcina leta 1996 prisilila k prekinitvi ognja. V tej vojni, ki je trajala 20 mesecev, je padlo približno 5000 ruskih vojakov. Po podatkih Zveznega odbora vojaških mater Rusije je bilo ubitih 14.000 ljudi.
1999–2009 – druga rusko-čečenska vojna
Druga rusko-čečenska vojna je potekala od poletja 1999 do pomladi 2009. Boji so se odvijali v Čečeniji in obmejnih regijah Severnega Kavkaza. Prva faza vojne je trajala do pomladi 2000 in se končala z vzpostavitvijo proruske čečenske vlade. Vendar se s tem vojna ni končala. Naslednjih 9 let so ruske posebne službe vodile vojno proti uporniškemu gibanju na Severnem Kavkazu. Novinarka ukrajinskih korenin Anna Politkovska je o tej vojni napisala knjigo in je bila ubita na Putinov rojstni dan leta 2006. Po njej je poimenovana dvorana Evropskega parlamenta v Bruslju. Po uradnih podatkih je vojska Ruske federacije v zadnjih desetih letih izgubila približno 7.300 vojakov in plačancev, Zveza komitejev vojaških mater Rusije pa ocenjuje, da jih je umrlo najmanj 14.000.
2008 – rusko-gruzijska vojna
8. avgusta 2008 so ruske čete pod pretvezo “zaščite prebivalstva” začele invazijo na Gruzijo z ozemlja separatističnih republik Severne Osetije in Abhazije. V petih dneh so ruska letala izvedla več kot 100 napadov na gruzijska mesta. Na civilna območja so bile odvržene bombe, ki so ubile in ranile nedolžne ljudi. Od takrat je Južna Osetija ostala nepriznana republika pod ruskim nadzorom. V 6 dneh vojne je padlo 170 ruskih vojakov in njihovih plačancev.
2015–2022 – Ruska invazija na Sirijo
Ruska invazija je bila ključni trenutek v sirski državljanski vojni, ki se je začela leta 2011. V začetku leta 2015 je bila vlada pod sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom obsojena na propad. Rusko orožje, zračna podpora in vojaki so okrepili Asadovo diktaturo in uničili življenja milijonov ljudi. Ta intervencija v zadnjem trenutku je pomagala Assadu pridobiti vojaško premoč nad uporniki do konca leta 2017 in ga podpira do zdaj. V šestih letih vojne je padlo med 321 in 444 ruskih vojakov in plačancev.
2014–2022 – rusko-ukrajinska vojna
Spomladi 2014 je Rusija priključila Krim in poskušala ustvariti »ljudske republike« na vzhodu, jugu in v središču Ukrajine. Ruski državljani so pod krinko »gibanja za neodvisnost« ob podpori ruske vojske prevzeli oblast v Donecku in Lugansku. Ukrajina je začela protiteroristično operacijo. Po hudih bojih v letih 2014 in 2015 je nenajavljena vojna v vzhodni Ukrajini prešla v stanje »zamrznjene«. 24. februarja 2022 je Rusija uradno napadla Ukrajino in to označila za »operacijo«. V samo nekaj dneh te vojne je padlo že več kot 5000 ruskih vojakov.
Ruski BBC in neodvisna spletna stran Mediazona sta z analizo prosto dostopnih podatkov ocenila, da je v vojni v Ukrajini umrlo že več kot 70.000 ljudi, ki so se borili za Rusijo. Pri iskanju imen padlih vojakov so si novinarji pomagali tudi z novimi nagrobniki na pokopališčih, informacije so preverjali pri pristojnih organih in sorodnikih umrlih. Isti medij poroča, da so ugotovili imena 70.112 ruskih vojakov, ki so bili ubiti v Ukrajini, vendar naj bi bilo dejansko število precej višje. Nekatere družine podrobnosti o smrti svojih sorodnikov niso želele deliti javno, v analizo pa niso vključena imena, ki jih nismo mogli preveriti niti smrti vojakov v regijah Donecku in Lugansku, ki ju je zasedla Rusija, poroča BBC.
ZDA pa ocenjujejo, da je bilo v konfliktu v Ukrajini doslej ubitih ali ranjenih že okoli 200 tisoč vojakov na obeh straneh, približno 100 tisoč na vsaki strani. Poleg tega naj bi umrlo okoli 40 tisoč civilistov, ujetih v konflikt. Gre za najvišje zahodne ocene do sedaj. In kdaj bo konec te agonije?
Za naslednjič pripravim pregled vojn, ki so jih začele ZDA. Obe velesili namreč vztrajata, da se vedno borita za mir, a so njihove težnje vse prej kot to.
Zbral: doc. dr. Bojan Macuh
