Ruska agresija traja že tretje leto in ni ji videti konca, čeprav se mnoge zahodne države trudijo,, da bi temu bilo tako. Razlogi za rusko agresijo pa so kompleksni in segajo v preteklost. Rusija je v preteklosti večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi širitve zveze NATO proti svojim mejam, pri čemer je Ukrajino videla kot ključno tamponsko cono. Po njihovem mnenju bi morebitno članstvo Ukrajine v Natu predstavljalo neposredno grožnjo njeni nacionalni varnosti.
Poleg geopolitičnih razlogov je pomemben tudi zgodovinski narativ, ki ga promovira Rusija. Ta pogosto zanika ukrajinsko nacionalno identiteto in Ukrajino prikazuje kot neločljiv del ruske zgodovinske sfere vpliva, kar seveda še zdaleč ne drži. Ruski agresorski predsednik Putin je v svojih javnih nastopih večkrat izrazil prepričanje, da sta ruski in ukrajinski narod en narod. Nenazadnje je pomembno omeniti tudi notranjepolitične dejavnike v Rusiji. Konflikt z Ukrajino bi lahko služil kot sredstvo za krepitev nacionalne enotnosti in preusmeritev pozornosti od notranjih gospodarskih in političnih izzivov.
Visoko število žrtev je tragična posledica te obsežne in intenzivne vojaške agresije, ki jo je Rusija sprožila z invazijo z močno vojsko, ki uporablja težko orožje, vključno z artilerijo, raketami in letalskimi napadi. Ti napadi nikakor niso usmerjeni le na vojaške cilje, temveč pogosto prizadenejo tudi civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Ukrajinska vojska se odločno brani, kar vodi v dolgotrajne in krvave bitke. Urbana vojna, ki poteka v številnih ukrajinskih mestih, je še posebej uničujoča in povzroča veliko civilnih žrtev. Žalostno dejstvo je, da v vsakem oboroženem konfliktu civilisti pogosto postanejo žrtve nasilja, bodisi kot neposredne tarče napadov bodisi kot kolateralna škoda vojaških operacij.
Usodo ukrajinskega naroda trenutno krojijo številni dejavniki. Ukrajinci so pokazali izjemno enotnost in odpor pri obrambi svoje domovine. Njihova volja do preživetja in ohranitve neodvisnosti je ključni dejavnik. Kot agresor ima Rusija pomemben vpliv na potek dogodkov. Njeni vojaški cilji in strategije neposredno vplivajo na življenja Ukrajincev. Podpora, ki jo Ukrajina prejema od drugih držav v obliki vojaške pomoči, finančne podpore in sankcij proti Rusiji (v okviru EU pomaga tudi Slovenija), ima velik vpliv na njeno sposobnost obrambe in prihodnjo usodo. Širši geopolitični interesi in odnosi med velikimi silami pa prav tako vplivajo na konflikt in njegovo morebitno rešitev. Pomembno je poudariti, da kljub zunanji agresiji in vplivu zunanjih akterjev, ukrajinski narod ostaja ključni dejavnik pri oblikovanju svoje prihodnosti. Njihova odločnost in odpor sta bistvena elementa v tem procesu.
Težko je napovedati, kdaj in kako se bo vojna končala. Konflikti so nepredvidljivi in odvisni od številnih dejavnikov. Možni scenariji vključujejo dolgotrajno izčrpavanje, premirje z ozemeljskimi koncesijami ali celo širitev konflikta (bojazen, da tudi na druge, sosednje države Ukrajine).
Ne glede na to, kako se bo vojna končala, bo Ukrajina utrpela ogromno škodo. Izguba življenj civilistov in vojakov bo pustila globoke brazgotine. Mesta, domovi, ceste, mostovi, elektrarne in druga ključna infrastruktura so uničeni ali poškodovani do te mere, da bo potrebno graditi na novo, tako kot v vsaki uničujoči vojni. Obnova bo zahtevala ogromna finančna sredstva in čas. Vojna je povzročila prekinitev gospodarskih aktivnosti, uničenje proizvodnih zmogljivosti in izselitev prebivalstva, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za ukrajinsko gospodarstvo. Milijoni Ukrajincev so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, doživeli nasilje in izgubo bližnjih. Psihične posledice vojne bodo zagotovo dolgotrajne. Obnova Ukrajine bo zahtevala obsežno mednarodno pomoč in dolgoročno strategijo. Vse zavezniške države se zavedajo, kaj jih čaka na tem področju v prihodnje, saj je bil odziv mednarodne skupnosti na rusko agresijo obsežen, se razlikuje glede na agresivnost ukrepov. Večina zahodnih držav je uvedla stroge gospodarske sankcije proti Rusiji, zamrznila premoženje ruskih oligarhov in zagotovila Ukrajini vojaško in humanitarno pomoč. Mednarodno kazensko sodišče preiskuje morebitne vojne zločine. Postavlja se vprašanje, ali bodo najbolj odgovorni (Putin in njegovi somišljeniki) kdaj sploh odgovarjali za svoja grozodejstva npr. pred haškim sodiščem za vojne zločine.
Pomembno je dejstvo, da neposredna vojaška intervencija Nata v Ukrajini ni prišla v poštev, čeprav jo je morda kdo celo pričakoval. In kje so razlogi, da do tega ni prišlo? Neposreden vojaški spopad med Natom in Rusijo, ki je jedrska sila, bi lahko vodil v nepredvidljivo in katastrofalno eskalacijo konflikta z globalnimi posledicami. Države imajo različne geopolitične interese in odnose z Rusijo, kar vpliva na njihovo pripravljenost za agresivnejše ukrepe. Doseganje popolne enotnosti med vsemi državami glede najbolj agresivnih ukrepov je kompleksen proces. Kljub temu pa se pritisk na Rusijo povečuje, tako gospodarsko kot politično. Cilj sankcij in mednarodnega pritiska je oslabiti rusko vojaško moč, omejiti njeno sposobnost financiranja vojne in jo prisiliti k umiku.
Skratka, vojna v Ukrajini je globoko tragičen dogodek z zapletenimi vzroki in daljnosežnimi posledicami. Vsaka vojna za seboj pusti dolgoročne posledice in tudi ruska agresija na Ukrajino jih bo. Kako dolgo bo še trajal ta agonija, je težko napovedati, saj pomeni neposredno nevmešavanje (vojaški napad) ZDA, Evropske unije in drugih zaveznic Ukrajine vojno, ki ji je težko napovemo konec. Čeprav vsi upamo, da bo prevladal razum, skoraj nihče ne verjame, da bi Putin, agresorski predsednik Rusije, kaj kmalu zaustavil več kot tri leta trajajočo morijo.
Pregovor za konec: »V miru mladi pokopavajo starce, v vojni starci pokopavajo mlade.« Italijanski pregovor
Doc. dr., mag. Bojan Macuh
vir: pixabay.com