Zaživel je dragocen arhitekturni spomenik panonske dediščine, zgrajen leta 1901
V teh večinoma sončnih jesenskih dnevih je v Kobilju dobesedno zaživela revitalizirana Ritlopova domačija, dragocen arhitekturni spomenik panonske dediščine, zgrajen leta 1901. V prvem mandatu ene najmanjših slovenskih občin, je domačija postala njena last. Občina Kobilje, ki je ena prvih novoustanovljenih občin v Sloveniji (1994), je lani praznovala svojo 30-1etnico — domačija pa je z novo podobo postala njen simbolni spomin in hkrati vizija prihodnosti.
Več kot obnova — gre za oživitev
„Redko se zgodi, da manjša občina uspe tako celovito izvesti obnovo, ki še posebej poudarja družbeno vrednost. Stavbe zgodovinskega pomena se sicer obnavljajo, a zaradi neprimerne rabe pogosto propadajo,“ je ob predaji namenu povedal dr. Andrej Magdič, arheolog. „Ritlopova domačija ni bila le obnovljena, temveč oživljena. To je dokaz, da lahko spomeniki preživijo svojo prvotno funkcijo in dobijo novo družbeno vrednost.“ Dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, je povzel svoj nagovor z mislijo: „Za trajnostni razvoj je ključno znanje — od družine do univerze. Arhitekti, gradbeniki in oblikovalci bi morali domačije, kot je Ritlopova, prepoznati kot kakovost, ki jo velja varovati in vključevati v prihodnji razvoj prostora.“ Podobno je menila tudi muzejska svetnica in etnologinja Jelka Pšajd, ki je izpostavila, da projekt ne pomeni zgolj zidov in strehe, temveč ohranjanje lokalne tradicije, promocijo avtentičnih obrti ter spodbujanje turizma in kulture. Spomnila je na bogato kobiljsko dediščino — od lončarstva in črne keramike do najstarejše tesane skrinje na Slovenskem (1839). Dodala je še zanimivo zgodbo iz časa po trianonski pogodbi: ko je Madžarska zahtevala priključitev obmejnih vasi, so vaščani Kobilja kot edini odgovorili na anketno vprašanje v prekmurščini in ne v madžarščini — dokaz njihove zavesti in trdne slovenske identitete.
Srce skupnosti
Župan Občine Kobilje Darko Horvat je poudaril: „Vedno znova v Ljubljani povem, da se Slovenija začne v Kobilju, z okrog 520 prebivalci, ki zavestno ohranjamo slovensko identiteto. Ob odprtju Ritlopove domačije naj se odprejo tudi naša srca skupnosti. Vabim vas, da ta prostor uporabljate za srečanja, ustvarjanja prireditve in druženja. Naj postane kraj, kjer ohranjamo dediščino, gradimo skupnost in ustvarjamo nove zgodbe za prihodnje rodove.“ Ob otvoritvi hiše je župan s čustvenim nagovorom vsem, ki so pomagali pri projektu —posebej pa sodelavcem, ki so v ta projekt vložili vso svojo strokovnost in potrebno pozornost, izrekel posebno zahvalo. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili otroci Vrtca pri OŠ Kobilje, Folklorna skupina OŠ Kobilje, recitatorja – učencea šole ter g1asbenika Andi Sobočan in Boštjan Rous. Poseben trenutek je bi1 namenjen domačinki Gizeli Seršen, ki je bila rojena na tej domačiji in je v mladosti v njej živela, prireditev pa se je sklenila z blagoslovom župnika Alojza Ratnika in svečanim prerezom traku.
Povezovanje kulture, podjetništva in turizma
Projekt v vrednosti 290.991 evrov je v celoti financiralo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Med 40 prijavljenimi na razpisu je bil kobiljski projekt ocenjen kot eden najboljših izmed desetih, ki so bili uspešni na razpisu. Marko Drofenik, namestnik generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj, je ob otvoritvi povedal: „Ta objekt bo stičišče kulturnega, podjetniškega, izobraževalnega in tudi turističnega dogajanja. Čestitam vam tri vam želim, da izpolnite vse cilje, ki ste si jih zadali.“
Nova vsebina v stari hiši
Prenova je zajela obnovo strehe, fasade, dimnikov, vlage in stavbnega pohištva, urejeno je bilo dvorišče in okolica, dodani so trajnostni ukrepi, kot so zbiralnik deževnice, kompostnik in ogrevanje s toplotno črpalko. Ritlopova domačija je danes več kot spomenik, je interpretacijski center panonske arhitekture, razstavni in sejemski prostor za lokalne obrti, tržnica domačih produktov, učni in medgeneracijski center za ohranjanje rokodelskih veščin ter druženje mladih in starejših, predvsem pa turistično-informacijska točka kot izhodišče za raziskovanje lokalne dediščine in narave. S tem Kobilje dokazuje, da lahko tudi majhna občina piše velike zgodbe in ustvarja prihodnost, ki temelji na dediščini. Ritlopova domačija bo s svojo večnamensko vsebino povezovala generacije, razvijala ustvarjalnost in ostala prostor, kjer se dediščina sreča s prihodnostjo.
