Člani Prekmurskega prašičerejskega društva ob Gradiškem ribniku pripravili prijetno druženje, a so opozorili na vse težave slovenskih rejcev
Kmetovalci, takšni in drugačni, poljedelci, živinorejci, sadjarji, vrtnarji ali vinogradniki, so pridni ljudje, ki veliko delajo in se tudi znajo poveseliti, bodisi preko različnih društev ali preko lokalnih skupnosti. Takšni so tudi člani in članice Prekmurskega prašičerejskega društva, ki ga vodi predsednik Dušan Fister, ki so se konec tedna zbrali v zelenju, ki obdaja ribnike v Gradišču, nedaleč od reke Mure. Ob tamkajšnjem ribiškem domu v Gradišču so namreč pripravili svoj tradicionalni piknik, ki je sestavni del vsakoletnega načrta dela. Piknika, ki vsako leto poteka na drugi lokaciji, se je udeležilo večina članov društva svojimi partnerji in družinami. Srečanje sta z udeležbo počastila tudi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev (SZP) Alojz Varga, in predsednik Prašičerejskega društva Gornja Radgona Marko Fašalek
Udeležence srečanja je najprej pozdravil predsednik društva Dušan Fister, ki se je zahvalil vsem, ki so se udeležili srečanja, ob tem pa dejal: »Kakor vsako leto smo se zbrali, da se skupaj poveselimo in ob tem izmenjamo kake izkušnje o našem delu pri reji prašičev in težavah, s katerimi se srečujemo reji prašičereje. Teh pa ni malo, saj je prašičereja v Sloveniji v velikih težavah. Prav zato mnogi opuščajo rejo prašičev. To zaznavamo tudi v našem društvu, saj je vsako leto manj članov, ker ob zaprtju reje prašičev, odidejo iz društva. Društvo je edini način, da prašičerejci izrazimo svoje težave in opozarjamo vlado in kmetijsko ministrstvo, kaj nam otežuje izvajanje naše prašičerejske dejavnosti. Kot je znano, v Sloveniji je glavnem prašičereja najbolj razširjena v severnem delu Slovenije.“ Ob koncu nagovora se je zahvalil gostoma Alojzu Vargi in Marku Fašaleku, da sta s svojim obiskom počastila njihovo srečanje. Zahvalil se je tudi donatorjem, ki so s svojimi darovi, podprli srečanje: Mesarstvo Hočevar, Agro Trgovina d.o.o. Mesarstvo, Mesarstvo Agrosaat RWA in Bals Andrej Sedej, ter članom društva, ki so poskrbeli za dobro pogostitev udeležencev.
O težavah v prašičereji je spregovoril tudi predsednik SZP Alojz Varga, ki je med drugim povedal: „Slovenski prašičerejci se srečujemo z velikimi težavami. Največji problem so nizke odkupne cene, ki ne pokrijejo stroškov prireje. Vlada in kmetijsko ministrstvo pa že pripravlja nesmiseln zakon o kastraciji mladih pujskov, kjer bi morala kastracija potekati pod anestezijo. Kot računamo, bi za eno kastracijo znašali stroški 10 evrov. Pri tem pa bi prašičerejci porabili tudi več časa za kastracijo. Ugotovili so tudi, da pride pri takem načinu kastriranja do izgub, saj okoli 5 odstotkov odojkov pogine, 5 do 12 odstotkov pa imajo posledice, kajti srce mladih pujskov ne prenese teh anestetikov. V tem primeru je pogin prašičev ob nadaljnji reji večji, zaostajajo pa tudi pri rasti. Kot je znano, tovrstne kastracije v EU ni. Pri tem imajo glavo vlogo nevladne organizacije, ki s svojimi neživljenjskimi predlogi »zapeljujejo« vlado in Ministrstvo za kmetijstvo.“
Na to temo se je oglasil tudi Marko Fašalek, ki je v celoti pritrdil predsedniku (SZP) Vargi, ob tem je dejal, ima sam veliko leglo mater prasečnic in si ne more predstavljati, da bi na tak način kastriral toliko mladičev prašičev. Ob tem je dejal, da so na tak način kastrirali rejci prašičev stoletja pred nami. Sedaj pa predstavniki nevladnih organizacij, ki nimajo pojma o delu s prašiči, napeljujejo vlado, da bi sprejela zakon o načinu kastracije prašičev, ki ni izvedljiva in je škodljiva za rejce prašičev. Spregovoril je tudi o težavah pri označevanju svinskega mesa na trgovskih policah, ki je rojeno in zrejeno v Sloveniji. Kot je dejal, trgovci označujejo meso tako, da je slovensko poreklo, čeprav to ni. A to še daleč ni tako, kajti v tem se skriva tudi uvoženo meso. Meso bi moralo biti označeno z oznako »rojeno in zrejeno« v Sloveniji. V ta način Kmetijska zadruga Radgona že sodeluje s klavnicami, ki izvajajo tak način označevanja svinjskega mesa, katerih prašiči so rojeni in vzrejeni v Sloveniji.
Na samem pikniku, kjer ni manjkalo dobrot, čeprav so se družili na ribniku, so si prisotni raje na krožnike postregli svinjsko ribico, kot ribo iz ribnika… (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger