Poleg matične cerkve sv. Petra in podružnične cerkve Marije Brezmadežne v Spodnji Ščavnici, je v župniji še 17 kapelic.
Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni je bila za bogoslužje določena po letu 1545, ko so na grajskem griču podrli cerkev sv. Ruperta in sedež prenesli v mesto Radkersburg. Cerkev se prvič omenja leta 1466, sedanja stavba pa je iz leta 1813, ko je bila zgrajena v glavnem nova stavba, saj je od prejšnje ostala le križeva kapela in cerkveni zid stolpa. Od prejšnje ima obratno lego. Župnija je bila ustanovljena leta 1811. Sedanji zunanji videz od leta 1892. V vojni leta 1991 je bil uničen stolp zvonika. Še istega leta je bil postavljen novi z darovi dobrotnikov. Leta 1993 pa je cerkev v celoti obnovljena, restavrirane slike in freske, nameščene nove orgle in prenovljen kor. Leta 1995 restavrirana križeva kapela. Zgrajena je v romanskem slogu, konec 19. stoletja pa je bila še povečana in prenovljena. V fasado ima cerkev vzidano postgotsko razpelo in troje figuralnih nagrobnikov iz prve polovice 17. stoletja. Notranjost cerkve je še kar bogata in poslikana s freskami. V Gornji Radgoni in okolici najdemo številna znamenja, kapelice in spomenike. Najstarejši med njimi, še s poznogotskim značajem, sta kamniti znamenji v Gornji Radgoni in na Meleh. Razen večine sakralnih objektov – kapelic in nekaj posvetnih spomenikov, je po celi župniji najti še veliko lesenih križev. Poleg župnijske cerkev sv. Petra je v radgonski župniji še podružnična cerkvica Marije Brezmadežne v Spodnji Ščavnici ter še najmanj 17 kapelic, in sicer: Grajska kapela Svete glave v radgonskem gradu; Tri kapele v Spodnji Ščavnici, kapela sv. Družine, Črešnjevci; kapela Srca Jezusovega, Črešnjevci; kapela Sv. Družine, Police; kapela Matere Božje, Podgrad; kapela Matere Božje, Mele; kapela sv. Družine, Ivanjševci; kapela sv. Križa, Lomanoše; kapela sv. Marije, Orehovci; kapela sv. Marije Brezmadežne, Orehovski Vrh; kapela sv. Marije Brezmadežne, Stavešinci, ter Trstenjakova in Slogovičeva kapela; in na koncu kapela sv. Križa, Stavešinski Vrh.
Vaške kapelice v župniji sv. Petra Gornja Radgona, Spodnja Ščavnica:
V Spodnji Ščavnici so poleg Podružnične cerkvice Marije Brezmadežne, še tri kapele: Ena stoji ob cesti pod mrzlim studencem s kipom Brezmadežne, druga, prav tako Marijina, stoji na posesti Marije Belcl (pozneje Kolarič) in tretja je Mlinaričeva kapela, ki je bila blagoslovljena 1.12.1935.
Črešnjevci, kapela Svete Družine
Kapela Sv. Družine stoji na posesti Zemljičevih. Blagoslovljena je bila 3.11.1901. Udeleženci so prišli do kapele v procesiji od Karbaševega križa.
Kapela Srca Jezusovega, v Črešnjevski vasi stoji tudi kapela Srca Jezusovega, katero sta 23.11.1919 dala blagosloviti zakonca Šantl.
Police, kapela Svete Družine
Občinska kapela v Policah je bila postavljena leta 1927. Blagoslovili so jo 20.11.1927. Zvon so ji blagoslovili 23.11.1930. Tudi pri tej kapeli se blagoslavljajo velikonočna jedila.
Podgrad, kapela Matere Božje
V Podgradu je bila kapelica že od nekdaj. 15.7.1894 so šli v procesiji iz cerkve k tej kapelici, da so jo blagoslovili, ker je bila na novo preslikana. 25.5.1919 je šla zopet procesija v Podgrad: pri Gederju so blagoslovili križ, obenem pa tudi nov Marijin kip za kapelico, ki je tam v bližini. Staro vaško kapelico v Podgradu so pozneje podrli, ker se ji je nova cesta preveč približala. Vaščani so zgradili na primernejšem mestu novo. 13.9.1936 so v cerkvi blagoslovili kip Matere Božje in ga v procesiji ponesli k tej nov i Sekirnikovi kapeli. Tam se je vršil blagoslov kapele in podob. Nazadnje je bila kapela obnovljena leta 2001.
Mele, kapela Matere Božje
Občinska kapela na Meleh ima fresko Sv. Trojice in kip Brezmadežne. 6.11.1904 so jo prenovili in na novo blagoslovili. Občani so kupili tudi zvon za svojo kapelo, a ga je leta 1917 vzela vojna. 28.1.1923 so občani v procesiji prišli h kapeli od Kocbekovega križa, nakar se je vršil blagoslov novega zvona. Tega pa je vzela druga svetovna vojna. Zunaj Melov je tudi Šilečeva kapela s fresko Brezmadežne. Kapela na Meleh je bila nazadnje obnovljena v letih 2000 – 2001.
Ivanjševci, kapela Svete Družine
V Ivanjševcih stoji občinska kapelica, katero je zgradil kmet Fekonja. Ima tudi zvon. Prenovljena je bila med drugim tudi leta 1920 in 29. oktobra blagoslovljena. 8.9.1911 so v Ivanjševcih blagoslovili kip Lurške Matere Božje ter ga v procesiji od kapele nesli k ivanjševski slatini.
Lomanoše, kapela Svetega Križa
Vaška kapela v Lomanošah je bila pozidana leta 1862 na prizadevanje cerkvenega ključarja Antona Klingersteinerja in 24. avgusta istega leta slovesno blagoslovljena. 26.9.1909 je bila prenovljena. 14.11.1920 so blagoslovili nov zvon za to kapelo. Zadnja obnova kapele je bila v letu 2000.
Orehovci, Marijina kapela
V Orehovcih stoji na sedanji Hamlerjevi posesti kapela z Marijinim kipom. Tam se vrši blagoslov velikonočnih jedil.
Orehovski Vrh, Kapela Brezmadežne
Lepa Rožmanova kapela na Orehovskem Vrhu je bila blagoslovljena 2.4.1904. Duhovnikom Priestervereina iz Graza je škofijstvo 20.9.1912 dovolilo maševati v tej kapeli pod temi pogoji: maševati se sme samo ob delavnikih, stipendija ne smejo jemati od tukajšnjih prebivalcev, vso potrebno opremo si sami oskrbijo, o vsakem celebriranju morajo predčasno obvestiti župnika pri Sv. Petru, iz postavnih vzrokov sme župnik pri Sv. Petru vsak čas prepovedati celebriranje. Duhovniško društvo sekovske škofije Priesterverein je imelo namreč v bližini te kapele posestvo. To posestvo – gorice so bile prej last Ludvika Seifrida, dekana in škofijskega svetovalca v Leobnu. Ta je bil svoj čas kaznilniški kurat v Messendorfu pri Gradcu. Tam se je naučil rezlanja. Izdelal je, med drugim, lep velik korpus za križ. Ta križ je hranil v viničariji na Orehovskem Vrhu. Umrl je pri Sv. Ani na Krembergu 2.12.1893. Tam je tudi pokopan. Gorice je zapustil Filomeni Seifrid. Ko je tej umrl mož, je te gorice zamenjala s Priestervereinom za njihove gorice pri Sv. Ani. Inventar, med drugim tudi omenjeni križ, je ostal v Orehovskem Vrhu in tako postal last Priestervereina.
Posebno znamenita je Klobasova kapela na Orehovskem Vrhu, in sicer zaradi velikih lesenih podob Križanega, Matere Božje in Sv. Janeza. Na prvi pogled je jasno, da kapela ni bila postavljena za te velike podobe, ampak so bile podobe sem prinesene. Po izročilu izvirajo iz bivše kapucinske cerkve v mestu. Ko je bila cerkev zatrta, so podobe prenesli na Orehovski Vrh. Podobe so zelo stare, verjetno toliko kot tiste v župnijski cerkvi. Sedanji lastnik zemljišča in kapele je Franc Kocbek, čevljar na Orehovskem Vrhu.
Stavešinci, kapela Marije Brezmadežne
V Stavešincih so tri kapele: Ena je na Satlerjevem s kipom Brezmadežne. Postavljena je bila leta 1892 in 6.11.1892 blagoslovljena. Ima zvon, pri njej se vrši blagoslov velikonočnih jedil. Po prvi svetovni vojni so 15.10.1922 blagoslovili nov zvon za to kapelo in istočasno za kapelo v vrhu.
Druga kapela kapela je last Trstenjakovih. V vdolbini ima slikan križ. Prenovljena in blagoslovljena je bila 15.10.1922. Tretja kapela stoji ob glavni cesti proti Ivanjcem in je v lasti Slogovičevih. Kapela ima sliko sv. Cirila in Metoda.
Stavešinski Vrh, kapela Svetega Križa
Občinska kapela na Stavešinskem Vrhu ima kot glavno podobo lep križ. Postavljena je bila leta 1814. Leta 1848 je bila preslikana, leta 1874 pa je pogorela. Prenovljena je bila enkrat pred požarom leta 1862, potem pa 1890 in zlasti leta 1905, ko je bila na novo prekrita z opeko. 12.11.1905 je prišla procesija od Fekonjevega križa h kapeli, nakar se je vršil slovesni blagoslov. Zvon ji je prva svetovna vojna vzela, zato so leta 1922 nabavili novega in je bil istočasno s Stavešinskim blagoslovljen 14.9.1922. Na pročelju kapele je napis: Popotnik tu postoj, trpljenje moje premišljuj, da vzameš križ na svoje rame in hodiš za menoj. Kapela je bila nazadnje obnovljena leta 1996.
Poleg omenjenih sakralnih objektov kaže omeniti tudi poznogotsko kužno znamenje na parkirišču pred nekdanjo avtobusno postajo Gornja Radgona, katero sestavlja kvadraten podstavek z močno posnetim gornjim robom na katerem stoji ostrorobo zavit steber, ki nosi na tri strani odprto hišico z usločeno štiri strano piramidasto streho. Zadnja stranica je zaprta s polno steno, spredaj nosita streho dva balustra, ki sta v nasprotju z gotsko celoto že renesančno oblikovana. Letnica 1525, vklesana na stebru, kaže prehodno stilno razpoloženje. Plastika sedečega Kristusa je iz kasnejšega časa. Poznogotsko kamnito stebrasto kužno znamenje je kvaliteten primer kužnih znamenj iz 16. stoletja in hkrati eno najlepših tega tipa v Sloveniji. Zaradi gradnje krožišča je bilo znamenje pred dvema letoma malo prestavljeno in temeljito sanirano. (Vir. Župnija Gornja Radgona, Kultprotur, Marjan Slavič).
