Roman Leljak, ki očitno ne more iz svoje kože tokrat nad lokalno podjetnico in KPK, trdi tudi, da bo vztrajal; Torej ni sožitja v „deželi srčkov“
Žalostno je, da v „deleži srčkov“, v občini Radenci, ni in ni sožitja, kajti če bi bilo nekoliko več razumevanja in sodelovanja, med županom Romanom Leljakom in njegovimi somišljeniki, ter t.i. opozicijo, bi gotovo vsem občanom bilo boljše. Nihče sicer ne more zanikati, da se v občini Radenci v minulih treh letih ni nič naredilo za izboljšanje kakovosti življenja občanov, toda če bi bilo več enotnosti in tolerance, bi bilo še veliko več.
Zapleti v Radencih so se najbolj začeli s poskusom župana, da bi v kraju ukinil Titovo ceste, kar je po dobrih dveh letih sedaj še vedno v „mirovanju“, sledili so zapleti s čistilno napravo, z gasilskimi društvi, športnim centrom, nekaterimi malonogometnimi klubi in drugimi društvi, težave z domačimi podjetji (ASD, SIM, GMW, JP Prlekija…), kmetom in podjetnikom se je župan še posebej zameril z astronomskim dvigom plačila NUSZ, kar je pozneje preklical. Vrhunec arogance in avtokratskega vladanja je Leljak dosegel, ko je prodal kakšnih 20 zasedenih občinskih najemniških stanovanj, posebnost pa je tudi kljubovanje mladi podjetnici Petri Weindorfer (GMW), ki da bi morala občini plačati obveznosti svoje babice, ki je nazadnje živela v tamkajšnjem domu starejših občanov, kar je plačevala občina. Tudi to očitno ne bo zadnje, kajti sedaj sta na vrsti obe šoli v občini, kjer župan ukinja nekatere domnevne bonitete zaposlenih…, do konca mandata pa bo gotovo prišlo še kaj. Leljak ne misli odnehati, saj nenehno poudarja, da se „bo vedno boril proti nepravilnostim, ki so se ukoreninile iz preteklosti…“ Prepričan je namreč, da so se mnogi „iz drugega tabora“ navadili na različne „bonitete, podedovane iz prejšnjega sistema“.
Izmed vseh odmevnih „akcij“ župana, je v širši slovenski je posebej odmevalo sporočilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je sredi marca objavila ugotovitve o Leljakovem ravnanju pri izvajanju nedovoljenega poskusa vplivanja na zakonito zastopnico gospodarske družbe, da umakne svoje prijave na razpise občine Radenci. S tem je kršil integriteto, ugotovitve pa so postale pravnomočne. Na KPK so namreč leta 2020 prejeli prijavo o sumu kršitve integritete župana občine Radenci. Ta naj bi maja 2020 ustno in pisno grozil zakoniti zastopnici določene gospodarske družbe, in sicer 9. maja 2020 z MMS sporočilom z neprimerno vsebino oz. grožnjami, 11. maja 2020 pa na sestanku pri zakoniti zastopnici s ponovnimi grožnjami in pričakovanji, da bo njena družba umaknila svoje prijave z razpisov občine Radenci, dokler občina plačuje oskrbnino njenega sorodnika. Komisija je v postopku vzela pod drobnogled dokumentacijo občin Ljutomer in Radenci, Policijske uprave Murska Sobota, Okrožnih državnih tožilstev Murska Sobota in Ptuj, Državne revizijske komisije, zakonite zastopnice gospodarske družbe in Romana Leljaka. Opravila je tudi razgovora z Leljakom in pričo. Pri tem je ugotovila, da je Leljak s tem, ko je pisno in ustno poskušal vplivati na zakonito zastopnico gospodarske družbe, da umakne svoje prijave z razpisov Občine Radenci, izvajal nedovoljen poskus vplivanja na njeno legalno pravico sodelovanja v postopkih javnega naročanja in s tem kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Župan je namreč s svojim ravnanjem presegel namen opravljanja svoje javne funkcije z vidika pravnega oz. etičnega delovanja, so med drugim zapisali na KPK. Integriteta je v skladu z definicijo protikorupcijske zakonodaje opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, so med drugim sporočili iz KPK.
Leljak, ki je dokazano kršitev storil z napadom na direktorico gradbenega podjetja GMW Petro Weindorfer, se je odzval nekoliko presenetljivo, in sicer z besedami, da „je to storil z veseljem in da bo z veseljem enako storil tudi v prihodnje. V občini Radenci je 5200 občanov. Vsi dobimo glavarino 620 evrov in ne vem, zakaj bi vsi občani plačevali za babico družine, ki je tako premožna in spada med bogatejše družine v Sloveniji,“ je povedal Leljak, ki je dodal: „Če je to kršitev, bom takšno kršitev tudi ponavljal“, saj naj bo omenjena družina občini dolgovala 20.000 evrov za plačevanje domske oskrbe, državi pa 15.000 evrov za socialno pomoč, ki jo je, kot pravi župan, na žalost v tej državi dobila mama tako bogate družine. „Zato še enkrat povem, da sem zelo ponosen, če je to kršitev, bom takšno kršitev tudi ponavljal,“ je dodal Leljak.
Sedaj pa se je na vse skupaj odzvala tudi prizadeta podjetnica Petra Weindorfer, ki zavrača vse županove očitke. „Glede na to, da je župan Leljak tako ponosen na svojo izjavo, da je kršil integriteto funkcije župana s širjenjem neresnic in glede na raznorazna pisanja po družbenih omrežjih in besedičenjem po radijskih postajah s strani Romana Leljaka, sem prisiljena javnosti sporočiti resnična dejstva, saj se nikakor ne morem strinjati in sprijazniti s tako praznim in lažnivim govorjenjem sedanjega župana. Znova in znova izpostavlja zahteve po plačilu oskrbnine za babico in kot praktično vedno prekoračuje svoja pooblastila z grožnjami in izsiljevanjem. V svojih izsiljevanjih in grožnjah gre župan Leljak tako daleč, da zlorablja celo odločbe CSD, s čimer nepooblaščeno razkriva občutljive osebne podatke tretjim osebam in jih uporabi ter zlorabi za popolnoma drug namen, kot je odločba CSD v osnovi namenjena. Mene kot direktorico Petro Weindorfer, ki sem sicer bila vnukinja omenjene babice, župan izsiljuje ves čas županovanja, da naj zanjo plačujem bivanje v domu za ostarele in s tem razbremenim strošek občine, čeprav slednja nimam nobenih obveznosti v zvezi s tem. Kot ena izmed vnukinj bi naj plačevala oskrbnino za dom, kjer je prebivala stara mama do 01.04.2021, po besedah Leljaka, kar iz računa podjetja GMW d.o.o. Ko sem ga seznanila, da podjetje ne more plačevati oskrbnine, je zahteval, da oskrbnino plačujem osebno, saj sem bila njena vnukinja,“ nam je ekskluzivno povedala mlada direktorica GMW.
Zagotovila nam je, da je babica imela potomce in da je CSD izdal odločbo kdo je zadolžen za plačilo oskrbnine – sama pa se ni počutila dolžno plačevati nobene oskrbnine. V primeru, da bi CSD odločil, da kot vnukinja to obveznost poravna, se temu v nobenem primeru ne bi izogibala, kot pravi, a v skladu z zakonom morajo za starše skrbeti otroci, ona pa je samo vnukinja. „Moti me tudi, da župan nikoli ni izpostavil dejstva, da so se dediči na sestanku, ki ga je sklical Leljak s sodelavci, odpovedale babičinemu premoženju, v korist občine Radenci, z zapisnikom razpolaga tudi občina. Res pa je, da uradno ni prišlo do prepisa premoženja na občino Radenci, vendar ne iz razloga dedičev, ampak zaradi ostalih predolgih postopkov in zaradi smrti babice (je pa ves čas na premoženju bila plomba, tako da ni moglo priti do prodaje ipd.). To so sicer osebne stvari, o katerih nima nihče pravice komentirati, sploh pa ne o tem razpravljati na omrežjih,“ je ostra Petra, ki nadaljuje: „Grozil nam je nam je tudi, da bo poskrbel za negativno referenco, zaradi katere bomo za dve leti izločeni iz vseh občin in države. Z navedenim je želel mene kot zakonito zastopnico očrniti in obtožiti, da sem ponaredila njegov podpis na referenci, izdano s strani občine Radenci, katero je sam podpisal. Kot je v navadi Leljaka le tega ni hotel priznati, ampak v resničnost in istovetnost njegovega podpisa sta potrdila celo dva grafologa!“
Naša sogovornica zatrjuje, da je Leljak tudi izjavil, da dokler vnukinja Petra Weindorfer ne bo pričela plačevati doma za ostarele, se naj družba GMW d.o.o. ne prijavlja na javna naročila občine Radenci, sicer bo v nasprotnem izločena iz javnih naročil in vse pogodbe, ki so že sklenjene, bodo prekinjene. „Njegova obramba je vedno nezakonito izsiljevanje, grožnje in nestrokovno obnašanje, kar je iz njegove strani skrajno nedopustno, ponižujoče, nesprejemljivo ter namesto da bi bil vzgled vsem občanom, je vse prej kaj drugega kot to in bil je izvoljen zato, da bo delo izvajal zakonito in v dobro vseh občanov. Podjetju GMW d.o.o. nastaja tudi velika gospodarska škoda ter škoda iz naslova blatenja ugleda in dobrega imena podjetja. Prav tako se skozi intenzivnost in vse večje teže pritiskov ter groženj bojimo za varnost in zdravje ožjih družinskih članov, prav tako na moji osebni ravni trpi ugled in osebna stiska županovih zlonamernih govoric. Vso dogajanje iz omenjene situacije groženj in pričevanj, lahko potrdijo zaposleni sodelavci, ki so bili priča dogodku, obstajajo tudi zapisi in odločbe vezane na poravnavo babičine oskrbnine in žalosti me, da si en župan še zdaj drzne pisati o tem, čeprav je babica preminila že pred slabim letom. Me pa prav zanima, če je tako ponosen tudi na svoje osem milijonske in ostale dolgove ljudem, ki jim je pobral vse, kot je ponosen na svojo izjavo, da je kot župan kršil integriteto?“ se je sprašuje Petra Weindorfer, zastopnica podjetja GMW.
Ko smo Leljaka pobarali, ali še vedno misli enako, je ostal dosleden in je za Slovenske novice odgovoril: „Vztrajam in sem ponosen, da sem javno povedal, da pričakujem, da podjetje, ki dela za občino plačuje domsko oskrbo za babico od direktorice tega podjetja. Rekel sem, da dokler tega ne rešijo, da bi najrajši videl, da se ne javljajo na razpise. Na razpise so se javljali, bili tudi izbrani. To je tudi zapisala in ugotovila KPK. Torej nisem nič v tej smeri naredil, ker tudi nimam zakonske možnosti. Javni razpisi gredo na javni portal, komisija izbere izvajalca, res nimam nobenih možnosti, da kot župan posegam v izbor izvajalca. Odločitev KPK je torej zelo čudna, že namen so »kaznovali«, čeprav so postopki dokazali, da so bili izbrani in so delali gradbena dela v občini. V upravni spor s KPK nisem šel, ker je škoda mojega in občinskega denarja.“ Ob tem je Leljak vztrajal, da je družina občini Radenci „ostala dolžna približno 25.000 evrov, državi pa za socialne prispevke 15.000 evrov. Torej je bila, na žalost, babica od direktorice tudi socialni problem.“ Župan družini očita še, da poteka zapuščinska razprava po pokojni babici, da „z državo bomo dobili na pol porušeno hišo v Rihtarovcih, ob kateri je nezakonito odlagališče gradbenega materiala, ki ga je podjetje nalagalo prvih deset let obstoja. Rušitev zgradbe in sanacije deponije bo občino stalo veliko denarja. Kot župan bom tudi s tožbo vztrajal, da ta strošek ne bo občinski.“
