V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so podelili najvišja priznanja za znanstvene dosežke v Sloveniji – Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja. Med prejemniki je bil tudi zdravnik Splošne bolnišnice Murska Sobota, prof. dr. Mitja Lainščak, ki je med vodilnimi strokovnjaki na področju srčno-žilne medicine, zlasti pri preučevanju srčnega popuščanja. »Njegove raziskave so pomembno prispevale k izboljšanju obravnave bolnikov. Soustvarjal je nove evropske smernice za obravnavo in zdravljenje, ki jih upošteva medicinska skupnost po vsem svetu. Pojasnil je nekatere mehanizme vnetja srčne mišice, vključno s posledicami po cepljenju proti covidu-19, ter razvil učinkovite strategije rehabilitacije s poudarkom na telesni sestavi bolnikov. Njegovo delo je pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav na področju srčno-žilnih bolezni.«
Vodstvo bolnišnice prof. dr. Mitji Lainščaku iskreno čestita ob prejemu prestižnega Zoisovega priznanja. Izjemen dosežek potrjuje vrhunsko strokovno odličnost njegovega dela, obenem pa prispeva k dvigu ugleda slovenskega zdravstvenega sistema ter krepi njihovo vlogo v širšem znanstveno zdravstvenem okolju,“ so sporočili iz soboške bolnišnice
Sicer pa je slavnostni nagovor na podelitvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma imel predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob, ki je uvodoma izpostavil, da smo Slovenci izjemen narod, imamo izjemne in odlične posameznike. Ponosni smo na uspehe naših športnikov, uspehi naših kulturnih delavcev nas navdajajo s ponosom in polnijo našo dušo, ponosni smo tudi na naše znanstvenike. »Danes sem tu z velikim ponosom in veseljem, ker je bila tudi moja prva poklicna pot – raziskovalec,« je dejal premier, ki je nadaljeval: »Raziskovalcem in inovatorjem čestitam ob vaših nagradah, kajti ravno znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in bolj kvalitetno življenje. Zato je bila tudi prva naloga te vlade od prvega dne – vsem krizam navkljub, da radikalno poveča sredstva za znanost, razvoj in inovacije.«
»Dosledno ne govorimo o podpori znanosti, ampak vanjo vlagamo. Ne govorimo o podpori institucijam znanosti, ampak jih gradimo,« je dodal. »Še nikoli do zdaj ni bilo v znanstveno-raziskovalno dejavnost vloženih toliko sredstev. V tem mandatu smo sredstva podvojili.« V zadnjem letu, preden je ta vlada nastopila mandat (2020), je bilo v celotno znanstveno-raziskovalno dejavnost vloženih 372 milijonov. V letošnjem letu je vlada za to dejavnost namenila 537, v prihodnjem letu pa je načrtovanih 673 milijonov in v letu 2026 v skladu s sprejetim proračunom več kot 700 milijonov evrov. »Verjamem, da je vlaganje v znanje edina garancija, ki jo imamo, in hkrati tudi dolžnost do naših otrok, da bomo lahko kot družba napredovali v žlahtnem smislu,« je dodal premier. Izrazil je zadovoljstvo, da so med nagrajenkami in nagrajenci poleg predstavnikov naravoslovnih znanosti, tehnikov, inženirjev in predstavnikov medicinske stroke tudi humanisti. »Tudi humanistika namreč pomembno prispeva k temu, da živimo daljše, boljše in lepše življenje. Želim si, da danes vsi skupaj premislimo, kako lahko življenje sodelovanja in povezovanja ljudi v znanosti še dodatno izboljša pogoje za sedanje in prihodnje generacije,« je zaključil premier.
Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, je za leto 2024 podelil 15 nagrad in priznanj, in sicer: 6 Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, 4 Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, 2 Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhovo nagrado za življenjsko delo, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela: zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek za življenjsko delo na področju razvojne psihologije, akad. prof. dr. Željko Knez življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva. Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel: Igor Akrapovič za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela: profesorica dr. Kristina Djinović-Carugo za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije.
