Članice in člani Društva diabetikov Gornja Radgona spregovorili o svojem delu
Čeprav je tudi njim v minulih dveh letih ponagajala pandemija covid, članice in člani Društva diabetikov Gornja Radgona niso povsem počivali. V tem času so sicer zaznali rahel upad članstva, a so vseeno izvajali aktivnosti, ki jim je situacija dovoljevala, predvsem so to bila druženja, izmenjava izkušen, izobraževanje in predavanja na temo sladkorne bolezni, kot je na zboru članstva v Gostišču Adanič, na Meleh, med drugim poročal predsednik društva Franc Golinar. Na zboru, kjer so obžalovali, da se njihovemu povabilu ni odzval niti en izmed štirih povabljenih županov, ali predstavnikov občin, na območju katerih delujejo, so prisotni članice in člani prisluhnili strokovnem predavanju, ob tem so podelili tri priznanja, ki jih niso uspeli podeliti lani jeseni, ob svetovnem dnevu (14.11.) diabetikov. Prejeli so jih, bronasto priznanje: Franc Rožman, srebrno priznanje: Erna Kardinar in zlato priznanje: Nada Valner. Hkrati je predsednik Golinar vsem prisotnim članicam ob nedavnem materinskem dnevu podelil vrtnico. Po zboru, ki se ga je udeležila približno tretjina do okoli 100 članic in članov, kjer so sprejeli tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto, je potekalo še prijetno druženje in klepet o tem in onem.
Že pred tem je magistra farmacije Lea Kuzmič iz Lekarne Špringer, prisotnim na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo, s poudarkom na temi: sladkorna bolezen v času covid-19, ki je še posebej nevaren za diabetike. Sladkorno bolezen tipa 2 je namreč najpogostejša vrsta sladkorne bolezni, ki jo ima okoli 90 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo. Pogostejša je pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen že v družini, prekomerno telesno težo in manj aktivnih odraslih osebah. Vendar njena razširjenost v Evropi narašča v vseh starostnih skupinah, predvsem zaradi vse nezdravega življenjskega sloga. V zadnjem desetletju čedalje več sladkorne bolezni tipa 2 ugotovijo tudi pri otrocih in mladostnikih. Simptomi so sprva manj očitni, marsikdo znakov niti nima in bolezen ostane več let neodkrita. Mnogi se po zdravniško mnenje obrnejo šele, ko so ti simptomi že precej moteči in je na tešče sladkor v krvi višji od 7mmol/l. Med najpogostejšimi simptomi so: pogosto uriniranje, pretirana žeja in nenehen občutek lakote, utrujenost, zamegljen vid, počasno celjenje ureznin ali modric, mravljinčenje, bolečina ali odrevenelost v rokah ali nogah…
Če je raven sladkorja povišana dlje časa ali so nihanja sladkorja v krvi preveč pogosta, se lahko pojavijo nekatere druge bolezni in trajne poškodbe na drugih organih in delih telesa. Osebe s sladkorno boleznijo bi se morale naučiti, kako ohraniti zdravo srce, poleg rednega preverjanja sladkorja v krvi, redno preverjati tudi krvni tlak in maščobe v krvi. Poskušajo naj živeti čim bolj zdravo, vsakodnevno spremljati svojo bolezen in jemati predpisana zdravila, saj lahko le tako številne zaplete preprečijo ali jih vsaj odložijo. Obstaja veliko različnih vrst zdravil, ki znižujejo sladkor v krvi in delujejo preventivno na določene organe, kot so srce, ožilje in ledvice. Včasih bo dovolj eno peroralno zdravilo, v drugih primerih pa lahko zdravnik predpiše kombinacijo dveh ali več zdravil, tudi inzulin.
Predavateljica Lea Kuzmič je postregla tudi s podatki, da je novi korona-virus SARS-CoV-2, zelo nalezljiva bolezen (po podatkih NIJZ do 7.4.2022: v Sloveniji do sedaj okuženih že 984.844), ki se prenaša preko dihalnih poti. Večinoma poteka z blago okužbo zgornjih dihal do 80%, pri manjšini bolnikov pa se razvijejo zmerna ali huda oblika s prizadetostjo spodnjih dihal kot so pljučnica, akutni respiratorni distresni sindrom – ARDS oz. kritična oblika bolezni s šokom in več organsko odpovedjo. Bolniki, ki imajo pridružene bolezni, kot so bolezni srčno-žilnega sistema, arterijska hipertenzija, debelost ali sladkorna bolezen, oz. so starejši, bolj pogosto prebolevajo covid-19 s hujšim potekom. „V Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je ena od najpogostejših kroničnih bolezni in njena pojavnost narašča s starostjo. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen in med najpogostejšimi je prav SB. Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni, zlasti, kjer poteka aktivno presejanje in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost, nezdravo prehranjevanje). Naraščanje pogostosti je prisotno tudi v času pandemije covid-19. V leto 2020 je v Sloveniji že okrog 200.000 oseb (ocenjeno) s sladkorno boleznijo, ampak mnogi še ne vedo zanjo,“ je dejala Kuzmičeva.
Že med epidemijo bolezni, povzročenih z drugimi korona-virusi, se je sladkorna bolezen pokazala kot napovednik slabega izida. Glede na rezultate dosedanjih raziskav ni povsem jasno, ali samo SB povečuje tveganje za hujši potek covid-19, saj so pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogosto pridružene še srčno-žilne bolezni, debelost in arterijska hipertenzija, ki so vsi napovedniki neugodnega izida. Kljub temu pa se vrstijo dokazi, da imajo bolniki s SB ob okužbi s SARS-CoV-2 večje tveganje za hujši potek bolezni, zaplete, potrebo po mehanskem predihavanju in višjo smrtnost, podobno, kot se je pokazalo pri dosedanjih epidemijah korona-virusnih bolezni. Epidemiološke raziskave kažejo, da prisotnost sladkorne bolezni za 50 % poveča tveganje za smrtni izid covid-19 pri hospitaliziranih bolnikih zaradi te bolezni.
„Bolniki s SB imajo okvarjen imunski sistem in s tem povečano tveganje za okužbe. Prizadeti sta prirojena in pridobljena imunost. Pri sladkorni bolezni naj bi se povečalo tveganje za vezavo virusa na celične receptorje in njegov vstop v celice, zmanjšalo izločanje virusa ter zmanjšalo delovanje T-celic oz. porušilo njihovo razmerje. Zavrt je namreč odgovor z interferonom-γ, kar spodbuja čezmerno vnetje. Dodatno so pri bolnikih s SB že prej prisotne presnovne značilnosti, ki botrujejo k tlečemu kroničnemu vnetju. Obe imunski motnji tako povečata nagnjenost k čezmernemu vnetnemu odzivu in citokinski nevihti, kar vpliva na težak potek bolezni. Novejša spoznanja, pa vseeno v večini primerov nakazujejo, da je izid okužbe odvisen od stopnje urejenosti sladkorne bolezni.Neurejena sladkorna bolezen se smatra pri bolnikih, ki imajo krvni sladkor na tešče nad 10mmol/L in glikiran hemoglobin HbA1c nad 8,1%…Največ, kar lahko osebe s SB naredijo za svoje zdravje v času epidemije COVID-19 in po njej, je zdrav način življenja, zdrava uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, redno merjenje krvnega sladkorja in v primeru neurejenosti krvnega sladkorja obisk zdravnika. Prav tako je zelo pomembno upoštevanje previdnostih ukrepov in izbrati možnost cepljenja,“ je med drugim dejala Lea Kuzmič.
Postregla je tudi s pomembni napotki, če se vseeno kdo okuži s Covid-19: Poskrbite, da boste imeli na voljo vse pomembne podatke, če jih boste po naključju potrebovali; Če opazite gripi podobne simptome (zvišana temperatura, kašelj, težko dihanje), je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom (tudi o testiranju); Okužena oseba naj bo v izolaciji 10 dni ali dokler simptomi ne izginejo; Veliko bolnikov ima blago obliko bolezni, ki jo lahko prebolijo doma. Vsaka okužba bo zvišala raven glukoze v krvi in povečala potrebo po tekočini, zato poskrbite, da boste imeli dostop do zadostne zaloge tekočine (predvsem vode). Blaženje simptomov (vročina, bolečine) svetujemo s paracetamolom. Prepričajte se, da imate dovolj pripomočkov za samokontrolo sladkorne bolezni in zdravil, ki jih potrebujete za vsakodnevno življenje in zdravljenje sladkorne bolezni. Pomislite, kaj in kolikšne količine bi potrebovali, če bi morali za nekaj tednov v karanteno. Redno in še pogosteje, kot ste sicer navajeni, preverjajte krvni sladkor oziroma poglejte na senzor za neprekinjeno merjenje sladkorja v medceličnini, kadar glukoza presega mejo 14 mmol/l, preverite še ketone v urinu! Prepričajte se, da imate dostop do dovolj hrane. Prepričajte se, da boste lahko uravnavali glukozo v krvi tako v primeru visokih kot tudi nizkih sladkorjev: SB tip I: Treba si je pogosto meriti krvni sladkor in ketone v urinu – za vzdrževanje normalne ravni krvnega sladkorja bodo morda potrebne pogoste spremembe v odmerjanju bazalnega inzulina kot dodatni bolusni inzulin po postopkih funkcionalne inzulinske terapije. SB tip II: osebe, ki imajo za zdravljenje bolezni predpisane antidiabetike zaviralce SGLT-2 in bruhajo, imajo drisko ali povišano temperaturo – vam bodo zdravilo najverjetneje začasno ukinili (obvezno pokličite zdravnika). Če živite sami, se prepričajte, da kdo, na katerega se lahko zanesete, ve, da imate sladkorno bolezen, saj boste morda potrebovali pomoč v primeru okužbe.
Covid-19 je nedvomno zamajal tudi zdravstveno oskrbo kronično bolnih in akutnih ne-Covid-19 stanj in prekinil izvajanje programov krepitve zdravja in preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, torej tudi presejalno odkrivanje sladkorne bolezni. Verjetno bodo dolgoročni učinki COVID-19 na ljudi s sladkorno boleznijo precej bolj izraziti in se bodo pokazali čez čas, predvsem tudi za ljudi, ki nimajo dostopa ali niso imeli dostopa do zdravstvenih storitev zaradi zapletov sladkorne bolezni. Vse več je seveda tudi takšnih pacientov, ki jih je strah pred odhodom v bolnišnico zaradi težav, ki bi jih zdravniki bolje oziroma hitreje rešili, če bi se ti prej odpravili v bolnišnico.
V času epidemije so bila razdeljena splošna vprašanja, o dostopnosti do zdravnika v času epidemije, vsem slovenskim društvom diabetikov. Ugotovite so opozorile na problem, da ambulante niso vedno dostopne in znajo biti prezasedene. Poleg tega so pacienti nezadovoljni s slabo dosegljivostjo ambulant prek telefona, ponekod tudi zaradi nemožnosti osebnega stika z zdravnikom in prav tako so nezadovoljni z alternativnimi rešitvami (pošiljanje fotografij problemov). Izražena je bila skrb zaradi oteženega stika oziroma obiska pri zdravniku, saj je kar 80% anketiranih izrazilo, da si želi osebnega obiska pri zdravniku in ne po telefonu. V diabetoloških ambulantah ponekod niso naročali, diabetologi so sicer delali kot prej, vendar so bili po večini termini prestavljeni. Kljub vsemu pa je dostopnost do zdravil in medicinskih pripomočkov ostala dobra, saj lekarne obratujemo nemoteno.
„Covid-19 nas je opozoril, da moramo biti bolje pripravljeni in del nujno potrebne transformacije zdravstvenega sistema bo šlo nedvomno v vse večjo digitalizacijo in postopke v povezavi s telemedicino oziroma telezdravjem, pri čemer bo treba nove digitalne zdravstvene storitve ocenjevati glede na cilje zdravstvenega sistema, ki so kakovost storitve, dostopnost do storitve, učinkovitost te storitve in pravičnost, kadar gre za razporejanje virov glede na potrebe populacije. Cilj pri obvladovanju sladkorne bolezni v prihodnje, ne glede na Covid-19, je nedvomno še bolj krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, nato preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, ter zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni in povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo,“ je še dejala Lea Kuzmič, mag. farm.
