Na 3. konferenci Zdravje v naših rokah združili poglede ključnih akterjev na področju kmetijstva
Televizija Idea je v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravila že 3. konferenco, katere se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalulić z ekipo. Dogodek je pritegnil več kot 60 pridelovalcev, kmetijskih strokovnjakov in svetovalcev, ki so v okviru okrogle mize in posameznih vsebin oblikovali konstruktivni dialog ter podali razmišljanje o ključni problematiki v kmetijstvu. Na okrogli mizi so govorci dr. Gašper Kosec (vodja sektorja za trajnostno kmetijstvo MKGP), Metka Barbarič (vodja JSKS KGZ Murska Sobota), Niko Miholič (Panorganix), Dejan Jakob (kmetija Jakob) in Boštjan Štajnberger (Skupina Panvita) izpostavili predvsem potrebo po podpori ministrstva pri odzivu pridelovalcev na povišanje cen energentov in repromateriala ter poudarili pomembnost vloge kupcev pri podpori slovenskih pridelovalcev.
Zbrane je uvodoma nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je Pomurje poimenovala osrčje kmetijstva v Sloveniji. Poudarila je, da je trenutno stanje, ki se odraža, nekoliko neprijetno. »Vseeno verjamem v tisti del našega razvoja, kjer strnemo moči in se lahko razvijamo v prihodnosti z novim strateškim načrtom.« V nadaljevanju je izpostavila spodbujanje prehranske varnosti in prve korake v odnosu do kmetijstva in skupne kmetijske polite, ki si jih je sama zastavila. »Krepitev skrbi do samega okolja in podnebnih ukrepov, zeleni prehod.«
Gašper Kosec, vodja Sektorja za trajnostno kmetijstvo na MKGP, je v nadaljevanju predstavil aktualne intervencije in napovedal ukrepe v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Sledilo je predavanje Lare Resman iz KGZ Murska Sobota na temo Racionalno načrtovanje kmetijske proizvodnje in učinkovita raba kmetijske mehanizacije.
Vrhunec dogodka je bila okrogla miza z naslovom »Povezovanje pridelave in politike: Skupne rešitve za kmetijske izzive«, kjer so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih evropskega kmetijstva. Dr. Gašper Kosec, vodja sektorja za trajnostno kmetijstvo, je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanje Evropske komisije za zmanjšanje administrativnega bremena kmetov. »Interes vseh je, da skušamo po najboljših močeh izboljšat položaj tega stanu, povečati samooskrbo in povezati deležnike v zasledovanju tega cilja.«
»Slovenski kmetje se bojijo, da postajajo talci zelene agende,« je dejal Dejan Jakob s Kmetije Jakob. Po njegovih besedah je slovensko kmetijstvo močno samo tako, da je konkurenčno evropskemu trgu. Boštjan Štajnberger, vodja projektov v Skupini Panvita, je izpostavil, da bi morali biti usmerjeni in strmeti k povečanju pridelka, ob predpogojih varovanja narava. »Morali bi dati večji poudarek pridelavi in ne obdelavi površin, kot je to mogoče v tej kmetijskih politiki pomembno.« Niko Miholič iz Panorganixa je med drugim izpostavil problematiko višjih stroškov energentov, reporomateriala, dotaknil pa se je tudi problematike nezdrave konkurence. Slovenke kupce bi morali po njegovem mnenju podučiti, da naj kupujejo lokalno pridelano hrano. »Ne samo kupujmo slovensko, ampak zakaj kupovati slovensko,« je poudaril, da je potrebo naučiti slovenske potrošnike. Metka Barbarič, vodja javne službe kmetijskega svetovanja na KGZ Murska Sobota je izpostavila razlike med večjimi in manjšimi predelovalci. »Manjšim kmetom je potrebno dati vzpodbudo, da ostanejo doma in imajo doma možnost kmetovati.«
V sklepnem delu so si udeleženci ogledali inovativno kmetijo Cigüt v Noršincih ter Vilo Naturo v Vučji vasi.
