Podeljene najvišje državne nagrade v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti

Na slavnostni podelitvi v Cankarjevem domu je bilo podeljenih 15 nagrad in priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, se je odločil, da za leto 2023 podeli 15 nagrad, in sicer:  6 Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, 4 Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, 2 Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhovo nagrada in Puhovo nagrado za življenjsko delo ter Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.

Mimogrede kaže omeniti, da je najvišjo Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejel tudi prof. dr. Joso Vukman, ki je vrsto let živel v Radencih, od koder izvira njegova soproga, profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Karin Vukam Bakračevič. Sedaj zakonca Vukman – Bakračevič živita v Mariboru.

Na prireditvi je bila slavnostna govornica predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela:

• zasl. prof. dr. Joso Vukman za življenjsko delo na področju matematike,
• prof. dr. Danilo Zavrtanik za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel;

• prof. dr. Jože Vižintin za življenjsko delo na področju strojništva.

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela:

• prof. dr. Maruša Bradač za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu.

V obrazložitvi k visoki nagradi je med drugim zapisano, da je prof. dr. Joso Vukman zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ki je svojo raziskovalno kariero začel kot doktorand akademika profesorja Ivana Vidava. Raziskovalni opus dr. Vukmana sodi na tromejo treh področij v vedi matematike: funkcionalne analize, teorije kolobarjev in funkcijskih enačb. Posebno pomemben je njegov rezultat iz leta 1983, v katerem je dokazal karakterizacijo Hilbertovega prostora med vsemi normiranimi prostori. Drugi pomemben dosežek je povezan z vprašanjem, ki ga je leta 1963 objavil matematik Israel Halperin – ali lahko vsak kvadratni funkcional reprezentiramo z bilinearnim funkcionalom. Halperinov problem je leta 1965 rešil Svetozar Kurepa, dr. Vukman pa se ga je lotil na povsem nov način in v člankih v letih 1984, 1985 in 1987 razvil presenetljivo teorijo, v kateri je problem povezal s funkcionalno analizo. Raziskave  dr. Vukmana na področju funkcionalne analize so kasneje vodile v teorijo kolobarjev.

Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Pomemben je tudi njegov vpliv na matematično znanost v Sloveniji, še posebej na Univerzi v Mariboru, kjer so se na njegovo pobudo oblikovala raziskovalna jedra na področju funkcionalne analize, algebre, topologije, teorije grafov in diferencialnih enačb. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.

Zaslužni prof. dr. Joso Vukman je sicer bil rojen v Pirovcu nedaleč od Šibenika v Dalmaciji, 18. septembra 1946. Diplomiral je 1969 in doktoriral 1977 iz matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Zaposlen je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, 1971 – 73, 1973 – 90 je bil redni profesor na Visoki ekonomsko – komercialni šoli v Mariboru in od 1990 redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V mednarodnih revijah je objavil okrog 40 znanstvenih člankov. Raziskuje v funkcionalni analizi in algebri. Sodeloval je na več znanstvenih srečanjih in v znanstvenih ustanovah…

Prof. dr. Josu Vukmanu iskreno čestitamo tudi iz uredništva portala Bakos.si

Daniel Novakovič/STA