V Gornji Radgoni in na Kapeli obeležili Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
Ob velikem dogodku iz polpretekle zgodovine, 75. obletnici konca 2. svetovne vojne so predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona položili vence k spominskim obeležjem v Gornji Radgoni in na Kapelskem Vrhu. Delegacija radgonske borčevske organizacije , s krajevnima organizacijama Gornja Radgona in Radenci, na čelu s predsednikom in podpredsednico ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Borisom Edšidom in Valerijo Černič ter predsednico KO za vrednote NOB Gornja Radgona, Miro Skok Korošec (zraven še v skladu z omejitvami, Alojz Majcen in Karel Klobasa), se je tako poklonila mnogim, ki so dali svoja življenja za osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma. Ob tem je Edšid dejal, da je Dan zmage zgodovinsko dejstvo, ki ga Slovenci nikoli ne bi smeli pozabiti, čeprav to nekaterim še vedno močno gre v nos. Mnogi še vedno potvarjajo zgodovino, a nikakor ne moremo spremeniti dejstva, da v miroljubni Evropi 9. maja praznujemo »Dan zmage nad fašizmom Druga svetovna vojna je sicer trajala šest let, zajela ves svet, zahtevala okrog 60 milijonov življenj in usodno zaznamovala tudi svetovno gospodarstvo. Umrlo je več civilistov kot vojakov, daleč največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih ruskih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi. Po vsem svetu so zabeležili tudi najmanj 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih…
Sprva so Nemci kapitulacijo podpisali že 7. maja 1945 v Reimsu. Ob podpisu so bili prisotni le zavezniški poveljniki. To je razjezilo sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki je zahteval, da so pri podpisu kapitulacije prisotne vse velike članice »protihitlerjevske koalicije« in da se kapitulacija podpiše v Berlinu. Sovjetska Zveza je namreč v 2. svetovni vojni izgubila preko 26 milijonov ljudi. Na vsakega ameriškega vojaka je bilo ubitih kar 80 sovjetskih vojakov. Kar 95 odstotkov vseh žrtev treh največjih zaveznic je bilo sovjetskih, tako da je nestrinjanje Sovjetov bilo razumljivo. Podpis v Reimsu so označili le za predhodnega, dan kasneje, 8. maja 1945 pa je v Berlinu ob prisotnosti sovjetskih, ameriških, britanskih in francoskih poveljnikov, Wilhelm Keitel podpisal akt brezpogojne kapitulacije. V Moskvi je bil tedaj že 9. maj tako, da se je v Sovjetski zvezi in ostalih državah, ki so po vojni imele socialistično državno ureditev »Dan zmage nad fašizmom« praznoval 9. maja, v državah Zahodne Evrope in ZDA pa dan prej. S tem se je v Evropi uradno končala II. svetovna vojna, čeprav so boji z enotami Sil Osi trajali v SFRJ (Poljane a Koroškem) vse do 15. maja, saj se tisti, ki so sodelovali z okupatorjem nikakor niso želeli predati, ker so imeli verjetno slabo vest, kot je dejal Marijan Križman, predsednik Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Tudi naša prestolnica, Ljubljana svoj mestni praznik praznuje 9. maja, na mednarodni dan zmage nad fašizmom in nacizmom, saj so na ta dan leta 1945 partizanske enote vkorakale v Ljubljano in jo po več kot štirih let okupacije osvobodile.
Poleg dneva zmage, 9. maja praznujemo dan Evrope, v obeh primerih pa se spominjamo dogodkov, ki so privedli do konca uničujoče 2. svetovne vojne in postavili temelje širšega mednacionalnega evropskega sodelovanja, povezovanja, miru in blaginje. Druga svetovna vojna je v svoje kolesje potegnila domala ves svet in za seboj pustila popolno opustošenje, zato je bila želja po sodelovanju, kot antipodu vojskovanja, močnejša kot kdajkoli prej. V tem duhu in izhajajoč iz ideje Jeana Monneta, je francoski zunanji minister Robert Schuman, 9. maja 1950, torej natanko šet let po koncu vojne, predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ta naj bi v porušeni Evropi spodbudila gospodarsko rast, predvsem pa med evropskimi narodi zagotovila trajen mir in blaginjo. Če je trgovanje z premogom in jeklom še nekaj let prej služilo oboroževanju, je s Schumannovo deklaracijo postalo povezovalni element evropskih narodov in temelj gospodarskega napredka in razvoja Evrope.
