Na znanstvenem simpoziju o Antonu Trstenjaku je zbrane nagovorila tudi predsednica republike, nato pa je v družbi županje Urške, bila gostja Radgonskih goric, Vrtca Manka Golarja, DSO, parka GR
Kot je znano, je občina Gornja Radgona leto 2026 razglasila za Trstenjakovo leto, saj letos mineva 120 let od rojstva ter 30 let smrti psihologa, antropologa, misleca, humanista, akademika in teologa Antona Trstenjaka. Ob Trstenjakovem letu so v občini pripravili več dogodkov, nekaj pa jih še bodo, skupaj okrog 20 dogodkov. Osrednja dogodka Trstenjakovega leta sta dva simpozija. Prvi je potekal včeraj v gradu Negova, drugi pa bo 21. oktobra v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Torej, v gradu Negova se je ob Trstenjakovem letu včeraj odvil simpozij o akademiku Antonu Trstenjaku, posvečen življenju, delu in intelektualni zapuščini enega najvidnejših slovenskih mislecev 20. stoletja. Poleg številnih gostov se ga je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Po njenih besedah je bil Trstenjak intelektualec, ki je poudarjal pomen odgovornosti in odnosov. V osrednjem nagovoru na simpoziju je predsednica poudarila, da je bil Anton Trstenjak eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, ki je s svojim delom zaznamoval področja filozofije, psihologije in teologije ter njegovo prizadevanje za povezovanje znanosti in vere. Poudarjal je pomen notranjega ravnovesja, odgovornosti in kakovostnih medčloveških odnosov. Ob tem je izpostavila njegovo razumevanje človeka kot celovitega bitja – razumskega, čustvenega, moralnega in duhovnega.
Predsednica je opozorila tudi na njegov velik vpliv na širšo javnost, saj je s poljudnimi deli nagovarjal ljudi in jim pomagal pri razumevanju življenjskih stisk ter vprašanj smisla. Posebej je izpostavila njegovo misel o pomenu skupnosti, v kateri se človek oblikuje, ter poudarila, da skupnost zahteva aktivno sodelovanje, solidarnost in zaupanje. Po njenem prepričanju je prihodnost družbe v krepitvi skupnosti, ne individualizma, pri čemer je kot ključne elemente napredne družbe navedla vlaganje v znanost, izobraževanje, kulturo, dostopno zdravstvo ter ustvarjanje pogojev za svobodno ustvarjanje. Ob tem je poudarila, da Trstenjakove ideje ostajajo žive tudi danes, saj nas spodbujajo k bolj poglobljenemu razmišljanju, zavestnemu življenju in prizadevanju za boljši svet.
Simpozij je z raznolikimi prispevki osvetlil Trstenjakovo delo z več vidikov. Predavatelji so med drugim izpostavili njegovo vlogo pomočnika ljudem v stiski, njegovo antropološko in etično misel ter razumevanje človekove osebnosti. Govorci so poudarili njegovo pojmovanje osebe v etiki, pomen vrednot za sodobni čas ter njegovo prizadevanje za razumevanje človeka kot celote. Del programa je bil namenjen tudi razpravam, kulturnim točkam ter ogledu filma in razstave o Trstenjakovem življenju. Predsednica organizacijskega odbora simpozija v Negovi Slavica Trstenjak je poudarila, da Trstenjakova misel ostaja aktualna in vizionarska, saj spodbuja medsebojno razumevanje, spoštovanje in povezanost. Po njenih besedah je za slovenski narod še posebej pomembno, da ostane složen, saj lahko le tako ohranja svojo moč in identiteto. Ob tem je izpostavila tudi vrednost njegovih poljudnih del, ki po njenem mnenju ostajajo dragocen vir znanja in življenjskih usmeritev.
Predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič pa je poudaril, da ustanova sledi Trstenjakovi filozofiji človek človeku človek ter spodbuja izobraževanje, sodelovanje in razvoj, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Opozoril je, da današnji čas zahteva več povezovanja in skupnega delovanja, saj je svet vse bolj nepredvidljiv, zato so vrednote, kot sta poštenost in medsebojno spoštovanje, še toliko pomembnejše.
Ob tej priložnosti si je častna pokroviteljica ogledala tudi razstavo o dr. Trstenjaku v tamkajšnji spominski sobi ter potek konservatorskih del na gradu Negova. Obnavljata se namreč stari grad in severni stolp ter njuna okolica, za kar je država prispevala znatna finančna sredstva. Gre za eno največjih in najzahtevnejših prenov kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Predsednica Pirc Musar je po simpoziju Negovi obisk v občini Gornja Radgona, nadaljevala z delovnim kosilom z radgonsko županjo Urško Mauko Tuš, nato pa še sprehod od Mostu prijateljstva na reki Muri do Vrtca Manka Golarja. Po delovnem kosilu z županjo ter drugimi predstavniki občine je dejavnost predstavil tudi direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič. Gre za podjetje z dolgoletno tradicijo, ki obdeluje okoli 500 hektarjev vinogradov, značilnih za te kraje. Znani so po vrhunskem peninarskem znanju, spoštovanju narave in inovativnosti. Trajnost poudarjajo kot temelj svojega razvoja, tudi na področju butičnega turizma.
Obisk je sklenila z ogledom mestnega parka ter srečanjem s stanovalci doma starejših občanov in občani. Ob tem, ko je mestnem parku najprej obiskala vrtčevske otroke, nato pa se srečala še s stanovalci doma za starejše, je poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja. V spremstvu otrok si je ogledala razstavo izdelkov likovne kolonije, ki so jo pripravili najmlajši. Kot je dejala, z veseljem obiskuje okolja, kjer se srečujejo različne generacije. „To je tisto, ko mladi vidijo, kdo je njim tlakoval pot, starejši pa se počutijo malo mlajše, če so otroci okoli njih,“ je povedala predsednica. Ob tem je izpostavila, da takšne povezave, kot jo omogoča bližina vrtca, mestnega parka, doma starejših in športnega centra, po Sloveniji niso pogoste. Pred odhodom iz Radgone se je predsednica pogovarjala tudi s stanovalci Doma starejših občanov Gornja Radgona in drugimi občani. Posebnost tega doma, ki nudi oskrbo za okoli 150 stanovalcev, je prilagojenost za gluhe in naglušne, kar ga uvršča med redke tovrstne ustanove v Sloveniji. S tem pomembno prispeva k večji dostopnosti in enakim možnostim za vse.
Predsednica republike je izrazila zadovoljstvo nad videnim in se zahvalila županji in njenim najožjim sodelavcem za zanimiv program, ki so ji ga pripravili in pohvalila urejenost mesta. Še posebej jo je navdušil staro jedro mesta. Ob zaključku obiska je posebej poudarila pomen skrbi za starejše in medgeneracijskega sodelovanja. Kot je dejala, slednje ni le izraz naše človečnosti, temveč tudi temelj družbene zrelosti: »V odnosu do starejših se zrcali, kakšno skupnost gradimo – ali znamo ceniti izkušnje, modrost in življenjske zgodbe, ki bogatijo naš skupni prostor. Medgeneracijsko sodelovanje ni samoumevno, a je nujno: mladi prinašajo energijo in nove ideje, starejši pa preudarnost in dragoceno perspektivo. Le skupaj lahko ustvarimo družbo, ki je vključujoča, solidarna in odporna na izzive prihodnosti.«
in tukaj dejansko ni kaj za dodati razen, da čeprav je šlo za protokolarni obisk, je ta bil koristen in prijeten za več sto občanov vseh generacij, od najmlajših do najstarejših…
Fotografije: Ludvik Kramberger, Boštjan Podlogar/UPRS, O.B.