Skip to content

Pred pol stoletja so bili najstniki in najstnice, danes pa upokojeni babice in dedki

Srečali so se nekdanji učenci Osnovne šole Negova, ki so zaključili šolo v letu 1974

Milena Breznik roj. Vajs, ki je živela v času šolanja v Ivanjševcih ob Ščavnici, sedaj pa živi za družino v Črešnjevcih, nas je nedavno zaprosila, da bi na portalu Bakos.si objavimo prispevek o srečanju sošolcev, ki so daljnega leta 1974 zaključili osnovnošolsko izobraževanje na OŠ Negova. Takrat so bili sami živahni in razigrani najstniki in najstnice, po uspešnih karierah pa so danes upokojeni babice in dedki. Breznikova naj je povedala, da so se zbrani udeleženci srečanja, ki je bilo na Kmečkem turizmu pri Alenki na Gornjih Ivanjcih, najprej odpravili na pokopališče v Negovi, kjer do obiskali grobove nekaterih že pokojnih sošolcev, razrednika Harolda Starovasnika in takratnega ravnatelja negovske šole Franca Marka.

Sogovornica Milena nam je tudi zaupala, da so se bivši negovski učenci, ki so zaključili šolanje v letu 1974 in je večina rojenih leta 1959, do sedaj že nekajkrat srečali. V zadnjih letih zaradi korona ukrepov pa teh srečanj ni bilo. Sedaj bodo srečanja postala spet tradicionalna. Ob tem prilagamo tudi fotko, s tokratnega srečanja in iz časa ko so zaključili osnovno šolo. Breznikova je tudi povedala, da je za njihovo zadnje šolsko leto bil na šoli le en osmi razred, saj so predhodna dva razreda v zadnjem letu združili v enega.

Ob tem dodajamo še nekaj zgodovine o šoli v Negovi, ki nosi ime po pokojnem nekdanjem učencu akademiku dr. Antonu Trstenjaku. V kraju Negova v občini Gornja Radgona so pričeli z izobraževanjem otrok leta 1783. Ob razpadu stare Jugoslavije, 6. aprila 1941, je bilo na šoli 336 otrok. V šolskem letu 1945/1946 pa celo 380 otrok. V tekočem šolskem letu je na šoli v Negovi vsega 119 otrok.

Milena Breznik nam je še zaupala, da je bilo v času ko so obiskovali OŠ Negova življenje skromno, medosebni odnosi pa so bili popolnoma drugačni. Med seboj so se spoštovali in cenili so drug drugega. O kakem medosebnem ali medvrstniškim nasilju se takrat ni vedelo. Kakih posebnih razlik ni bilo. Vsi so živeli v skoraj v enakem socialnem okolju. Med seboj so se spoštovali in cenili. Taki so še danes, ko se med seboj spoštujejo. Srečanja je vsak udeleženec odhajal »bogatejši«, saj so v času druženja obudili spomine na čas osemletnega izobraževanja.

V imenu uredništva Bakos.si želimo vsem udeležencem tokratnega druženje, da ostanejo zdravi in da bodo kot taki še zmogli priti na srečanja v prihodnjih letih. (F.K.)

Fotografiji: osebni arhiv Milene Breznik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja