V hiši v Črešnjevcih 236, ki stoji tik ob cesti iz Gornje Radgone preko Noričkega Vrha za Police, se je 29. januarja 1790 rodil duhovnik Anton Krempl. Veliko se je ukvarjal s pisateljevanjem, pesništvom, bil pa je tudi domoljub in narodni buditelj. Anton Krempl je najbolj poznan po svojem delu Dogodivščine štajerke zemle z posebnim pogledom na Slovence (pravilno je zapisano!). Največji slovenski pesnik France Prešeren se je kmalu po izidu knjige v letu 1845 spotaknil ob knjigi in ob tem zapisal »Nísi je v glávo dobíl, si dobíl le slovénšino v krémplje; dúh preonémčeni slab, vôljni so krémplji bilí.«
Anton Krempl se je med prvimi na območju sedanje Slovenije lotil tudi pisanja v gajici in pisanja v domačem ljudem znanem jeziku, torej v prleškem narečju. Avtor prispevka poseduje tovrstno kopijo knjige. S prispevkom sicer želimo nekoliko obuditi spomin na dogodek izpred 50 let. V septembru leta 1974 je namreč v organizaciji Prosvetnega društva Peter Dajnko Črešnjevci bila na Kremplovi rojstni hiši v Črešnjevcih odkrita spominka plošča. Moramo reči, da samo rojstno hišo Antona Krempla odkupila družina Antona in Marjete Klemenčič, ki jo lepo vzdržuje. Sicer pa Antonu Kremplu v spomin stoji v Mali Nedelji ob tamkajšnji cerkvi spomenik. Verzi na spomeniku so »delo« slovenskega pesnika Antona Aškerca.
Verzi so sledeči: Počivaj mirno, narodnjak,
v gomili častni svoji, davni!
Saj zemlja je slovenska tu,
kjer spavaš ti, Anton naš slavni !
A narod le – učiš nas ti –
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani.
Kljub temu, da Anton Krempl v svoji nameri, da bi bila prleščina uradni slovenski jezik, ni uspel, pa si zasluži, da se nanj ne pozabi. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič