Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih. Gre za take, ki so stari med 15 in 24 let. V Sloveniji pa Urad Republike Slovenije ter Zavod Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, uvrščajo med mlade vse tiste, ki so stari med 15 in 29 let. Število mladih v Sloveniji se zmanjšuje. V začetku letošnjega leta jih je bilo 328.771 ali za 27,1 odstotka manj kot leta 1991. Po statističnih regijah jih je tačas največ v osrednjeslovenski (17,6 odstotkov ), najmanj pa v pomurski le 12,5 odstotka.
Stanje po občinah UE Gornja Radgona je sledeče: V občini Apače je med 3.562 prebivalci starih med 15 in 29 let 449, v občini Gornja Radgona, kjer je 8.555 ljudi, je mladih 1.079: v občini Radenci je med 5.064 ljudmi 608 mladih in na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici je med 2.795 ljudmi, 420 mladih. Tako je ta čas na območju Upravne enote Gornja Radgona med 19.997 ljudmi 2.556 mladih. Pred enim letom pa je bilo na radgonskem območju med 19.942 ljudmi, 2.535 mladih. SURS še ugotavlja, da so se mladi v Sloveniji v lanskem letu odselili od »maminega hotela« stari v povprečno 28,8 leta. Moški so to storili pri povprečni starosti 30 let, ženske pa pri 27,5 leta. Najbolj zgodaj v vsej Evropi so odšli od doma mladi na Finskem, in sicer v povprečju pri 21,3 leta, najpozneje pa na Hrvaškem (31,5 leta). Povprečna starost ob odselitvi od staršev pa je lani na območju Evropske unije znašala 26,3 leta.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–29 let, je bilo lani 7,6 odstotka takih, ki niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni. Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspešnejše države EU. Še manjša deleža sta dosegli le Nizozemska (5,3 odstotka) in Švedska (5,9 odstotka), največjega pa Romunija (19,2 odstotka). Povprečje v EU je znašalo 11,0 odstotkov.
V šolskem letu 2025/26 je bilo v srednje šole v Sloveniji vpisanih 86.624 dijakov in dijakinj – največ v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (46,8 odstotkov), sledili sta srednje splošno izobraževanje (34,4 odstotkov) ter nižje in srednje poklicno izobraževanje (18,8 odstotkov). Največ dijakov (43,4 odstotkov) je izbralo področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, največ dijakinj (43,0 odstotkov) pa področje splošnih izobraževalnih programov. (Franci Klemenčič)
