Martin Gaberc (29.9.1882 – 6.4.1941)
Jutri bo minilo kar 85 let od smrti priljubljenega radgonskega župnika Martina Gaberca, ki se je rodil 29. septembra 1883 na Črešnjevcu (občina Slovenska Bistrica), očetu Juriju in materi Jožici (roj. Polanec). Po opravljeni srednji šoli se je vpisal v semenišče in bil 25. julija 1908 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je služboval v Brestanici, pri Sv. Križu nad Mariborom ter nazadnje v Gornji Radgoni. Kot župnik pri sv. Petru v Gornji Radgoni, je na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ko je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. V Gornjo Radgono je vdrla nemška vojska zjutraj in ko je župnik Gaberc vstal in odgrnil zaveso, da bi odprl okno, v tistem trenutki, ga je zadela krogla nemškega okupatorskega vojaka. Mariborski Kulturbund je pred tem objavil, da se ob prihodu nemških enot ne sme nihče prikazati na ulici ali na oknu. Nič hudega sluteči duhovnik Martin Gaberc je bil na mestu mrtev. Bil je prva žrtev 2. svetovne vojne na Slovenskem.
Martin Gaberc je umrl 6. aprila 1941 v Gornji Radgoni, kjer je tudi pokopan. Bil je zaveden Slovenec in branilec slovenstva, domoljub in hkrati velik svetovljan. Bil je vsestransko dejaven duhovnik, tako na pastoralnem kot številnih drugih, predvsem kulturnih področjih. Po njegovi zaslugi je bilo odigrano v času njegovega delovanja v Gornji Radgoni več kot 40 iger. Spodbujal je delovanje tamburašev in pevcev, med verniki je širil bralno kulturo, bil je pionir verske sociologije. Vodil je župnijsko kroniko, obvladal je tudi stenografijo. Zaslužen je za urejen prostor okoli radgonske cerkve svetega Petra, kjer je postavljen tudi Svetilnik miru – spomenik Maistrovim borcem. Omenjeni spomenik je pomagal sooblikovati prav Gaberc. Postavili so ga junija 1940, nemški vojaki pa so ga takoj po zavzetju Gornje Radgone leta 1941, po Gaberčevi smrti, uničili. Ponovno so ga obnovili leta 2004, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Njegov dobrsni kip stoji v aleji Velikih pod cerkvjo sv. Petra v Gornji Radgoni na Maistrovem trgu Spominska tabla pa je pritrjena ob kraju dogodka njegove usmrtitve, tik ob oknu radgonskega župnišča. (M.S.)
