Mlade je začetku 19. stoletja spodbujal k učenju in pisanju
V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni se je 23. aprila 1.787, torej pred 235 leti, rodil duhovnik Peter Dajnko, ki je umrl 22. februarja 1873 in je pokopan v Veliki Nedelji v Prlekiji. Oče mu je bil vinogradnik Filip Dajnko, mati pa Marija Korošec. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral teologijo in filozofijo v Gradcu. Študij je končal leta 1814. Po posvečenju ji bil najprej kaplan v Gornji Radgoni, pozneje pa župnik in dekan v Veliki Nedelji. Nekaj časa je bil tudi okrožni šolski nadzornik. Petru Dajnku se pogosto dela krivica, saj se ga v glavnem pozna po njegovi neuspeli pisavi dajnčici, ki je bila v rabi med leti 1824 in 1835.
Sicer pa je bil Peter Dajnko, poleg duhovnika še: pisec nabožnih pisanj, jezikoslovec, šolski nadzornik, zbiratelj kulturne dediščine, pisec učbenikov, čebelar (po njem nosijo radgonski čebelarji svoje ime), zgodovinar in še kaj. S svojimi nasveti je rad pomagal učiteljem in učencem. V takratne ljudi je »vcepljal« bralno kulturo in budil v njih narodno zavest, še posebno je vse to dela kmečkim ljudem. Mlade tistega časa pa je vzpodbujal k učenju in pisanju. V knjige in cerkev je vnašal živ ljudski jezik. Pri tem je celo nekoliko pretiraval, saj je hotel, da bi bilo narečje, ki se je takrat govorilo okrog Gornje Radgone, slovenščina.
Peter Dajnko je leta 1824 izdal (v nemščini) knjigo Lehrbuch der windischen Sprache (Učbenik slovenskega jezika). Knjiga je pravzaprav slovnica vzhodnoštajerske slovenščine. V tej knjigi je Dajnko predstavil tudi svoje poglede na pravopis in uvedel poseben črkopis, ki se po njem imenuje dajnčica. To pisavo je potem uporabljal v svojem obsežnem delu, ki zajema šolske učbenike, nabožno literaturo in tudi nekaj strokovne literature. Ob koncu leta 1830 napisal tudi preko 210 strani obsegajočo knjigo žepnega formata Čelastvo ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje. Ob tem je tu še dodano, da je knjiga za vse čelne prijatelje vsakega stana. Ob 190 – letnici izdaje knjige je Miha Vodenik, ki je bil takrat župan občine Gornja Radgona, poskrbel za ponatis te knjige. Omeniti kaže tudi, da je rojstna hiša v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, vzdrževana – krita s slamo. Dajnkova rojstna hiša danes velja za lokalno znamenitost, saj je ena od redkih dobro ohranjenih tipično panonskih hiš izdelanih iz tramov in obdanih z ilovico ter kritih s slamo. V hiši je etnološka zbirka in zbirka Petra Dajnka, po njem se imenuje lokalno kulturno društvo Črešnjevci…
Sicer pa je njegov doprsni kip postavljen tudi v aleji velikih pod radgonsko cerkvijo, kjer so tudi spominsko obeležje „Nikoli več“ ter doprsni kipi številnih velikanov s tega območja, katerim naj bi se letos pridružil tudi kip Ivana Krambergerja – dobrega človeka iz Negove. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič