Poznan je predvsem po svoji pisavi dajnčici, ki je bila v rabi med leti 1824 in 1835
Duhovnik Peter Dajnko, ki je bil rojen 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, je umrl 22. februarja 1873, torej pred natanko 150 leti. V Črešnjevcih še vedno stoji lepo obnovljena njegova rojstna hiša, sam pa je pokopan v Veliki Nedelji. Peter Dajnko je poznan predvsem po svoji pisavi dajnčici, ki je bila v rabi med leti 1824 in 1835. Dajnko je bil poleg duhovnika še pisec nabožnih pisanj, jezikoslovec, šolski nadzornik, zbiratelj kulturne dediščine, pisec učbenikov, čebelar, zgodovinar in še kaj. V knjige in cerkev je vnašal živ ljudski jezik. Hotel je, da bi bilo narečje, ki se je takrat govorilo okrog Gornje Radgone (prleško narečje), slovenščina. Leta 1830 je napisal tudi 210 strani obsegajočo knjigo žepnega formata „Čelastvo ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje“.
Ob 190 – letnici izdaje knjige je takratni radgonski župan Miha Vodenik poskrbel, da je bil opravljan ponatis knjige, ki podobno kot naš prispevek ob okrogli obletnici smrti Petra Dajnka predvsem malo obuja spomin na našega že kar pozabljenega rojaka. Peter Dajnko je v svojem času kar veliko postoril za dobrobit in razvoj Slovencev, še posebno na radgonskem območju. Ob tem prilagamo tudi fotografijo avtorja prispevka, ki je nastala ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši Petra Dajnka v Črešnjevcih, ob 100. obletnici smrti Petra Dajnka, torej natanko pred pol stoletja. Na fotografiji je poleg slavnostnega govornik ob odkritju dr. Antona Slodnjaka, ki je bil zgodovinar, kritik in pripovednik; rojen je bil 13. junija 1899 v Bodkovcih v Slovenskih goricah, umrl pa je 13.3.1983, tudi Peter Fekonja, lastnik domačije Petra Dajnka v Črešnjevcih. Fekonja, ki je bil tudi sorodnik Petra Dajnka, je bil zelo aktiven kulturni delavec. (F.K.)
Foto: Franci Klemenčič