Danes praznujemo 105 let združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Današnji 17. avgust je državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Beltincih je sinoči potekala državna proslava, na kateri je slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič izpostavila, da je imela združitev kulturni in politični pomen in da je praznik opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. “Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je madžarska oblast več stoletij zavirala. Združitev je bila tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje,” je povedala Klakočar Zupančič.
“Danes je dan narodnega ponosa, zgodovinskega spomina in zahvale vsem tistim, ki so s svojo odločnostjo, pogumom in ljubeznijo do domovine omogočili, da se je pred 105 leti slovensko Prekmurje združilo z matičnim narodom,” je v poslanici ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom med drugim zapisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Po njenih besedah združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. “Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek.” je dodala Klakočar Zupančič.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je udeležila državne proslave, je bila tudi na slovesnosti v Črenšovcih. Tam je položila venec k spomeniku Jožefu Kleklu, v Murski Soboti pa k spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Klub Prekmurcev v Ljubljani danes v glavnem mestu na Prekmurskem trgu pripravlja prireditev Prekmursko senje, na katerem se bodo predstavili ponudniki prekmurske kulinarike in drugih izdelkov. Popoldne bo nagovoru ljubljanskega župana Zorana Jankovića in predsednice kluba Maje Benko sledila okrogla miza s prekmurskimi literati, nato pa zabava s prekmurskima glasbenima skupinama Halgato in Večni problem.
Današnji praznik obeležujemo v spomin na dogodke, ko je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 v Prekmurju prevzela oblast. Velesile so po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci namreč soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je potem vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matični domovini.
Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto po navedbah predsednice DZ obogatilo slovensko skupnost. “A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci. Tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Horvat, Evald Flisar, Vlado Kreslin in mnogi drugi kot s čisto navadnimi, delavnimi ljudmi,” je zapisala predsednica parlamenta in ob tem spomnila, da je ta pokrajina v dobrih treh desetletjih samostojne Slovenije doživljala tudi velike pretrese ob propadanju nekdanjih največjih zaposlovalcev.
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.
