Danes obeležujemo svetovni dan svobode tiska, ki je namenjen opozarjanju na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Unesco, ki je predlagal razglasitev svetovnega dneva svobode tiska, je že v resoluciji iz leta 1991 poudaril, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe. Svoboda medijev je tudi v Sloveniji v zadnjem času sicer precej pogosta tema. Zadnji politični napadi na medije in novinarje pri nas so pokazali, da se je potrebno za svobodo medijev vedno znova boriti. Svoboda medijev je seveda zelo tesno povezana s stopnjo demokratičnosti.
Ne pozabimo, brez svobodnega tiska bi bili brez dnevnih poročil, ki prinašajo podrobnosti o razsežnostih aktualnih perečih vprašanj doma in po svetu. Ob današnjem dnevu se seveda ne spominjamo pomena medijev, temveč tudi tistih, ki so pri zagotavljanju svobode tiska izgubili življenje. Avtonomija novinarjev in uredništev ni prazna beseda ali polnilo medijske zakonodaje, ampak mora biti tudi jasno izpeljana in spoštovana. Kot mediji moramo priznati, da smo dolžni zagotoviti, da ostajamo zvesti načelom stroke, da javnosti zagotovimo točne in uravnotežene informacije, ta pa nas na naše napake mora opozarjati.
Pravica do svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica! Skupščina Združenih narodov je dan svobode tiska, 3. maj, razglasila leta 1993 z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. V Sloveniji se bomo na današnji svetovni dan svobode tiska osredotočili na pomen, ki ga imajo javni mediji, ki so po mnenju Društva in Sindikata novinarjev Slovenije ključni za delovanje demokracije. Združenje novinarjev in publicistov pa medijski prostor vidi kot neuravnotežen. Zadnje leto sta slovenski medijski prostor med drugim zaznamovala boj za obstanek STA ter kadrovske menjave in spreminjanje programa na Televiziji Slovenija (TVS), pri čemer so bile nekatere informativne oddaje ukinjene ali prenesene na drugi program.
Grožnjo s stečajem STA je jeseni odpravila sklenitev pogodbe o financiranju javne službe STA, je pa slednje po novi vladni uredbi urejeno s financiranjem”na kos”in ne več s financiranjem dejavnosti javne službe kot take, čemur na STA nasprotujejo. Pozornost javnosti se je tako preusmerila na dogajanje na RTVS, kjer novinarji informativnega programa TVS opominjajo, da vodstvo zavoda ob podpori programskega in nadzornega sveta nezakonito kadruje, zmanjšuje vpliv uredništev na programsko in uredniško politiko, samovoljno posega v program in ga siromaši ter grozi z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu niso pogodu.
Pravna mreža za varstvo demokracije bo danes predstavila spremembe zakona o RTVS, ki so jih pripravili skupaj z medijskimi strokovnjaki. S predlogom želijo doseči, da se politika čim bolj umakne iz organov upravljanja in nadzora zavoda, večjo vlogo pa naj bi dobili zaposleni in javnost…
