Slovenski čebelarji uspešni pri pobudi za enotno označevanje medu v Evropi, saj med potrošnike prihaja preveč ponarejenega medu, tudi do 50 odstotkov
Pobuda Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) o nujnosti enotnega označevanja medu s točno navedbo države porekla je stara več kot 5 let in je sedaj dobila podporo v Evropskem parlamentu! Poslanci evropskega parlamenta so namreč izhodišča za spremembo zakonodaje podprli s 522 glasovi za, 13 proti in 65 vzdržanimi. S to pobudo je ČZS želela v prvi vrsti zaščiti potrošnike v celotni Evropski uniji. Prav je, da ima potrošnik informacijo, iz katere države med prihaja in katerega bo kupil. „Vsi vemo, da higienski standardi pridelave hrane in medu niso povsod enaki, marsikje je problem že čista voda, različna nacionalna zakonodaja o uporabi raznih fitofarmacevtskih sredstev, da ne govorimo o okoljskih standardih. Pomembni so tudi drugi pogledi, kot na primer kakovostni standardi pridelave medu, dolge transportne poti, problem pravilnega skladiščenja in podobno. Skratka, poreklo države je pomembno pri odločitvi potrošnika za nakup medu,“ poudarjajo na ČZS, kjer predlagajo slovenskim potrošnikom, da med poiščejo pri lokalnih čebelarjih, torej v lokalnem okolju, na trgovskih policah pa naj bodo pozorni na državo porekla – predlagajo, da kupujejo med, ki ima poreklo iz Slovenije.
Slovenski med pa lahko potrošniki prepoznajo tudi preko tipičnega kozarca za slovenski med, v katerega slovenski čebelarji polnijo v Sloveniji pridelan med in med iz EU shem kakovosti kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med, Kočevski gozdni med in med iz ekološke pridelave (Ekološki med). „ČZS se zahvaljuje vodstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so se skupaj z nami vseh 5 let trudili za enotno podporo k spremembi evropske zakonodaje, ki bo ščitila tako potrošnika, kot tudi čebelarje!“ še dodaja Boštjan Noč, predsednik ČZS.
Ne gre prezreti, da je tudi letošnji, 72. zbor članstva ČZS soglasno podprl nujnost enotnega označevanje medu v Evropi s ciljem zaščite potrošnika in izrazil veliko zahvalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ves trud za realizacijo tega projekta! Predsednik ČZS, mag. Boštjan Noč, je v zvezi s tem povedal: »ČZS je spet dokazala svoje vizionarstvo. Že leta 2018 je ČZS ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije uradno predstavila pobudo glede nujnosti enotnega označevanja medu na evropskem trgu. Naš predlog je bil, da mora biti na vsakem medu na trgu natančno označeno poreklo medu s točno navedbo države porekla, če gre za mešanice pa naj se navede točen % mešanic medu iz posameznih držav. Po našem mnenju si potrošnik zasluži, da je informiran od kje prihaja med, ki ga kupuje. S strani ministrstva smo dobili jasno podporo in pripravljenost, da te zadeve pomagajo urediti v ustreznih
inštitucijah EU. Predlog smo uradno predstavili tudi na sejmu Agra v Gornji Radgoni in na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia v Kanadi. Veseli nas, da sedaj ta naš predlog že podpirajo tudi pristojne inštitucije EU in da je naš predlog ena ključnih zadev v boju proti ponaredkom medu in predvsem v smeri zaščite potrošnika!«
Ob tem je podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondie, dr. Peter Kozmus, poudaril: »Ponaredki medu na svetovnem trgu so trenutno največja težava svetovnega čebelarstva. Predvsem večji čebelarji, v številnih državah, imajo vse večjo težavo pri prodaji medu grosistom, ki pogosto ‘med’ pridobijo na tujih trgih (Kitajska, Indija, Vietnam, Ukrajina…). Na svetovnem čebelarskem Kongresu Apimondia 2019 smo vse vzorce medu, ki so prispeli na ocenjevanje natančno pregledali in kar 43 % medu je bilo prepoznanega kot ponaredek. Rezultati so s tem jasno izkazali, da je na trgu skoraj polovica medu potvorjenega, posledično pa imajo kupci veliko težavo kako priti do pravega medu. Še posebej ob poznavanju dejstva, da ljudje želimo pojesti več medu, kot ga je mogoče pridelati. V Apimondii si prizadevamo za visoke standarde pridelave medu in njegovo preverjanje na poti od čebelarja do kupca. Predvsem slednje je nujno za učinkovito delovanje nadzornih služb, ki bodo le z natančnimi analizami sposobne prepoznavati ponaredke medu na trgu in jih učinkovito odstranjevati. Pomemben napredek bo dosežen z natančnejšim označevanjem medu v EU, vendar mora temu slediti tudi učinkovita diagnostika, ki bo sposobna nadzora sledljivosti.«
Evropska komisija je podprla projekt »From the Hives«, v okviru katerega so naredili raziskavo o pristnosti uvoženega medu v države EU. V raziskavo je bilo vključenih 16 članic EU ter Švica in Norveška. Med novembrom 2021 in februarjem 2022 so zbrali 320 vzorcev uvoženega medu in jih poslali v uraden laboratorij, kjer so jih analizirali na pristnost. Pri 147 vzorcih (46%) so vzpostavili sum na potvorjenost s sladkornim sirupom. Največ potvorjenih vzorcev je bilo uvoženih iz Kitajske (66 od 89, kar je 74%). Odkrili pa so tudi potvorjene vzorce iz Ukrajine, Argentine, Mehike, Brazilije, Turčije, Urugvaja, Velike Britanije in še nekaj posameznih vzorcev iz drugih držav. Izjemno pomembno delo za zaščito potrošnika opravlja tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pred kratkim v sklopu redne letne kontrole medu razkrila 260 ton ponarejenega medu iz Kitajske, kateremu je bil dodan nizkocenovni sladkorni sirup. Potvorba je bila ugotovljena pri vzorčenju medu iz pošiljke v Luki Koper, ki je bila namenjena italijanskemu kupcu. V kolikor ponarejenega medu nebi ustavili, bi se preko različnih posrednikov in polnilcev lahko znašel tudi na našem trgu. V lanskem letu so na pristnost analizirali 20 vzorcev medu, od tega so štirje kazali znake potvorbe.
Kakorkoli že, v Sloveniji imamo odlično čebelarsko prakso in tudi še vedno biotsko zelo pestro in neokrnjeno naravo. Ta dva dejavnika sta osnova za to, da večina medu naših čebelarjev ustreza višjim kriterijem kakovosti v primerjavi s standardi, ki jih opredeljuje Evropska direktiva o medu. Tako med slovenskih čebelarjev brez težav dosega tudi parametre iz pravilnikov evropskih shem kakovosti. Zato pozivamo čebelarje, da se vključijo v sheme kakovosti in tudi na ta način pokažejo kupcem višji standard medu slovenskih čebelarjev od večine ostalega medu na trgu.
