In memoriam: Antonija Fras 4.7.1919 – 17.12.2022
Prav v tem veselem adventnem času, ko se bliža božič in nato novo leto, je iz Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona prišla nadvse žalostna novica, da se je v 104. letu poslovila njihova najstarejša stanovalka, in tudi najstarejša prebivalka občine Gornja Radgona. Gre sicer za Istranko, ki je v svojem pestrem in bogatem življenju obkrožila vso državo, svoj mir pa je našla ob reki Muri, v DSO Gornja Radgona, kjer smo jo pogosto srečevali in s pokramljali. Ko je sreči poletja v družbi sostanovalcev in zaposlenih v domu, ter seveda svojcev, praznovala 103. rojstni dan, smo izvedeli marsikaj o njenem življenju. V domu je bila vesela in zadovoljna, čeprav je imela rada vse zaposlene in sostanovalce, pa je posebej bila ponosna na njeno „deklo“ Tatjano Jančar Potočnik. Seveda se je veselila obiskov najbližjih svojcev, na čelu s sinom Erikom, ki z družino živi le dober streljaj od DSO, na Noričkem Vrhu.
Vedno prijazna in zgovorna gospa, ki je bila priljubljena med sostanovalci in zaposlenimi DSO Gornja Radgona, nam je vedno poudarjala, da se v domu odlično počuti. Kljub letom je še pred kratkim bila dokaj čila in zdrava, čeprav se je rodila davnega 4. julija 1919. Ko je letos poleti, ko je upihnila svečko ob 103. rojstnem dnevu ter ob kosu čudovite rojstno dnevno torte, za katero so poskrbeli v domski kuhinji, nazdravljala z radgonsko penino, ter z ostalimi zapela nekaj pesmic, nam je povedala, da ni posebnega recepta za dolgo in zadovoljno življenje. „Skromnost, ljubezen, razumevanje, toleranca in dober mož, kot sem ga imela, so osrednji recept. Pri hrani pa nič izbirčnosti, predvsem pa domače jedi, ki se jim mnogi izogibljejo. Veliko česna, limona na dan je tudi recept za 100 let in več dolgo življenje“, nam je povedala slavljenka Tončka, ki je dodala, kako ji je čudovito v domu, med zaposlenimi in sostanovalci: „Tega nikoli več ne bi zamenjala za kaj drugega.“ Žal pa pride čas, ko se moraš posloviti za vedno.
Med poletno slovesnostjo v DSO smo izvedeli, da je Tončka prepotovala praktično vso Slovenijo, na jesen življenja pa je svoj mir naša v bližini sina in njegove družine, ter tik ob reki Muri v Gornji Radgoni. Tončka je sicer bila rojena (4.7.1919) v Žminju v hrvaškem delu Istre, a sta se starša že po nekaj mesecih preselila v Kamnico oz. Rošpoh pri Mariboru. Na Štajerskem se je tudi šolala, ter nekaj časa bila zaposlena pri mariborski Svili. Leta 1940 se je poročila z izbrancem, mizarskim mojstrom Francem, s katerim je najprej živela na Pobrežju v Mariboru, kjer sta dobila tri otroka, od katerih živi le še omenjeni Erik. Leta 1954 se je družina preselila v Piran, odkoder so se šest let pozneje preselili v Ljubljano, kjer je Antonija živela kar 60 let, od 1960 do februarja 2020, ko se je počutila osamljeno in si je zaželela selitve v radgonski DSO.
Ko je leta 1987 umrl njen mož, je Tončka, ki je večji del življenja bila gospodinja in je skrbela za otroke ter celotno družino, ostala sama. Poleg, da je nekaj časa bila zaposlena pri Svili v Mariboru, je prav tako naj nekaj časa delala pri Embalirki Ljubljana. V zadnjem času jo je, ob sinu Eriku in njegovi ženi, obiskovalo tudi pet vnukov, ima pa tudi osem pravnukov… V domu je vedno bila rada zraven pri različnih aktivnostih stanovalcev in zaposlenih. Poleg, da je sodelovala pri različnih delavnicah in prireditvah, je Tončka rada delala tudi na domskem vrtu in to dobesedno dokler so jo noge nosile. Čeprav je dejala, da je svoje „že doživela“ najbrž ne bi imela nič proti, če bi jo obiskali tudi prihodnje poletje, ko bo praznovala svoj 104. rojstni dan. Glede na njeno vitalnost in pozitivno energijo, ki izvira iz nje, s čem je sostanovalcem in tudi zaposlenim v domu, iz dneva v dan kazala, kako je treba živeti, so mnogi bili prepričani, da bo dočakala še veliko let. V to smo se lahko prepričali tudi nekaj dni pred zadnjim rojstnim dnevom, ko so v domu starejših potekale medgeneracijske športno-zabavne igre in je Antonija je tudi v teh letih aktivno sodelovala, in je prijela posebno priznanje kot najstarejša udeleženka…
Žal pa, pride čas slovesa in tako je odšla tudi naša Tončka, od katere se bodo poslovili v ožjem družinskem krogu, na pokopališču Žale v Ljubljani, kjer jo že vrsto let čaka mož. Tončka, naj ti bo lahka slovenska zemljica, katero si imela tako rada, tam za mavrico pa se imej lepo in spokojno.
