Branko Borko (12.7.1934 – 7.4.2021)
Ko smo se minulo sredo, 7. aprila, ki bo zapisana v zgodovino, kot najbolj mrzel aprilski dan v Sloveniji sploh, prebujali v mrzlo jutro, je z Janževega Vrha, kjer je s svojo soprogo Darinko živel v zadnjih letih, prišla žalostna novica, da se je za vedno poslovil eden najbolj znanih in vsestransko ustvarjalnih Radgončanov, Branko Borko. Po hudi bolezni, ki ga je pritiskala že kar nekaj tednov, ko se je vrnil iz bolnišnice, da bi ga negovali otroci in zlasti soproga Darinka, so se Brankove oči zadnjič zaprle v sredo zgodaj zjutraj, od njega pa se bodo v najožjem družinskem krogu poslovili na radgonskem mestnem pokopališču. Poleg številnih prijateljev, znancev, sosedov in kolegov iz Likovnega društva Gornja Radgona, za Brankom žalujejo življenjska sopotnica Darinka, hčerki Janja in Vidka ter sin Branko, še pet vnukov in trije pravnuki.
Težko je našteti vse funkcije in službe pravnika Branka Borka, ki je vrsto let bil visok občinski funkcionar, med drugim v večih mandatih tudi predsednik Izvršnega sveta Občine Gornja Radgona. Kot odvetnik in pozneje sodnik ter predsednik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, je dolga leta bil predsednik občinske volilne komisije… Ob vseh družinskih in poslovnih obveznostih za Branka je osrednje opuščanje potekalo s slikarskim čopičem. Kar 60 let je slikal, njegove umetnine pa krasijo mnoge galerije in stene njegovih prijateljev praktično po vseh celinah. Bil je med ustanovitelji Likovnega društva Gornja Radgona, njegov častni član je bil skoraj desetletje, od februarja leta 2013, ko mu je listino podelila takratna predsednica LD Gornja Radgona, Tatjana Mijatović. Pokojni Branko Borko se je sicer s slikanjem začel ukvarjati že kot študent, a „resno ustvarjalnost“ šteje od takrat, ko je prvič nastopil na razstavi, in to je bilo davnega leta 1961. Prvo razstavo je imel v okviru novoustanovljenega likovnega društva v bivši zadružni dvorani. Od takrat, do svojega slovesa je imel nad 60 samostojnih in še več skupinskih razstav. Branko Borko je veliko razstavljal tudi po delovnih organizacijah, med svojimi ljudmi in prijatelji (podjetja v Gornji Radgoni: Avtoradgona, Kmetijski kombinat, Sloga, Pomurski sejem, Moda, Lina Apače, Radenska Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici) in drugje. Likovno ustvarjalnost je Branko začel z olji, pozneje pa se je poskusil v praktično vseh slikarskih tehnikah. Nekako najljubši sta mu bile pastele in akrilne barve na platno. Kljub svojim letom pa Borko v zadnjih letih slikal tudi na računalniško tehniko, vse njegove slike, med katerimi s mnoge takšne, ki krasijo domove in lokale po vsej Sloveniji in izven državnih meja, celo v Severni Ameriki, so idealne za različna darila. Bodisi da gre za različna tihožitja, rože, objekte, širšo naravo…, so Brankove slike dejansko nekaj posebnega.
Zato niti ne preseneča, da so skoraj vse njegove na razstavah predstavljene slike, bilo jih je več sto, že ob koncu razstava ali hitro po tem, našle nove lastnike, saj so jih običajno po simboličnih cenah kupili prisotni obiskovalci. Kot je povedala aktualna predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Dana Štrucelj, je Brankovo slovo še toliko bolj žalostno, ker je s tem odšla osebnost, ki je veliki del svojega življenja posvetila in se razdajala za slikarstvo. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo je znal deliti svoje znanje mlajšim generacijam likovnih ustvarjalcev in jih je popeljal v svet slikarstva.
Dragi Branko, naj ti bo lahka domača zemljica, katero si imel najraje, tvojim najdražjim pa iskreno sožalje!
