Vojko Prah, ki je osvojil sedem svetovnih rekordov v motornem jadralnem padalstvu je umrl v 62.letu starosti; Bolj ga je bolela krivica, kot huda letalska nesreča, katero je komajda preživel
Družina Prah iz Razlagove ulice v Murski Soboti, je zavita v črno. Mnogi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki jih ni malo so tudi obnemeli. V 62. letu starosti je namreč nenadoma umrl znani športnik podjetnik, vrtičkar in še bi lahko naštevali Vojko Prah. Kot član Društva motornih padalcev Štrk iz Murske Sobote je med leti 2002 in 2004 osvojil sedem višinskih svetovnih rekordov, kjer je v ospredju tusti, ki je znašal 4.500 metrov. Prav po teh rekordih je Vojko Prah bil najbolje znan ne le po Sloveniji temveč po vsej Evropi in širše. Zaradi njega sodi motorno jadralno padalstvo med tiste športe, ki so Sloveniji prinesli največ uradno priznanih svetovnih rekordov, bilo jih je najmanj 12, ki jih je osvojilo sedem članov DMP Štrk Murska Sobota.
Osvajalska kariera Vojka Praha se je prekinila 21. aprila 2006, ko je na športnem vzletišču v Mostju pri Lendavi doživel hudo letalsko nesrečo in je komajda preživel. Bil je trmast in se je boril ter spet zaživel, a so posledice ostale. Vojko je kljub vsemu, kot je nekoč dejal, lažje prenesel hude telesne bolečine in poškodb, kot nekatere krivice, ki so se mu dogajale kot podjetniku. Vseeno pa so poškodbe iz Mostja, ko je strmoglavil z višine več deset metrov, povzročile poznejše bolezni, ki so ga pripeljale do prezgodnje smrti. Tudi ko se je invalidsko upokojil ni miroval, saj se je ukvarjal z vrtnarjenjem, bil je tudi predsednik društva Urbani vrtovi Murska Sobota. Gojili so vse vrste zelenjave, različno sadje, cvetje in celo tobak. Presežke pridelkov so običajno razdelili občanom. Za Vojkom Prahom, od katerega se bodo poslovili na pokopališču v Gornji Radgoni, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico, sedaj najbolj žalujejo soproga Alenka, hčerki Nina in Vesna ter še posebej vnukinji Iris in Špela.
O Vojku Prahu (9.2.1959 – 1.10.2020), ki je tako ali drugače, sam ali s sopadalcem sodeloval pri osvojitvi sedmih svetovnih rekordov, bi lahko napisali še veliko, saj je bil človek izzivov, izumitelj stvari za splošno dobro človeštva. S športom se je družil od mladih nog v smučarskem teku in smučanju, saj je bil rojen v Mariboru in živel v Lovrencu na Pohorju. Življenjsko delo je bil njegov hobi šolanja policistov vodnikov in njihovih psov. Je tudi izumitelj discipline Agility, katerega danes po stadionih spremlja tudi 50.000 in več ljubiteljev psov. Sam je postal s svojim psom svetovni prvak v lepoti na svetovni razstavi na Dunaju, ter v delu in znanju psov. Nekaj let je vadil in tekmoval v balinanju, v judu, nato pa v motornem jadralnem padalstvu, kjer je bil ustanovitelj DMP Štrk Murska Sobota. Pripravil je 1. državno prvenstvo v letenju z motornimi padali v Kraščih na Goričkem, kjer je postavil tudi prvi svetovni rekord. Osemkrat je poskušal narediti rekordni prelet 50 km v trikotniku in brez uspeha, ko pa ga je postavil Miro Dobec, ga je potrdil in popravil hitrost tudi Vojko. Svetovne rekorde je osvojil tudi v hitrostnih preletih, dvigu v višine, ter v tandemih, kjer je želel vključiti več ljubiteljev letenja in njim omogočit vpis v svetovno zgodovino letalskega športa. Izmed številnih dogodivščin, ki so ga čakale, med drugim tudi omenjeni padec in huda poškodba, se je Vojko še posebej spominjal dogodka, ko je aprila 1999, skupaj s soprogo Alenko „letel“ nekje nad Veržejem v Prlekiji, in ko sta pogledala proti zemlji sta kakšnih 1500 metrov nižje videla švigniti štiri ameriške bombnike, ki so ravnokar šli bombardirati Beograd. Šele ko sta prišla domov sta ugotovila, da nikakor ne bi smela tistega dne leteti, in sta torej imela srečo…
Prijatelj Vojko, naj ti bo lahka slovenska zemljica, katero si imel najraje!









počivaj v miru-ostal boš večno v spominu