Pri Steyerjevih so predstavili ampelografski vrt in nove multisenzorične izkušnje
Na eni najbolj znani vinogradniško – vinarski posesti na severovzhodu države in tudi širše, pri družini Steyer, kjer še posebej podpirajo slovensko nogometno reprezentanco in tudi vse odlične slovenske športnike, so prost dan na Euro 2024 v Nemčiji izkoristili za prav poseben dogodek. Člani družine Steyer ter župan občine Apače, so namreč skupaj s strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu, predstavili ampelografski vrt, v katerem raste 250 različnih sort trt grozdja iz cele Slovenije ter tudi iz sosednjih in še nekaterih držav, ter je tako največji v Sloveniji. Ob tem so predstavili tudi novo multisenzorično doživetje, ki bo obiskovalcem skozi svet vina in spremljajoče glasbe omogočilo edinstveno in poglobljeno vinsko izkušnjo.
Zgodba ampelografskega vrta pri Steyerjevih sicer letos obeležuje srebrni jubilej, kajti na Plitvičkem Vrhu, nedaleč od glavne državne ceste Maribor-Gornja Radgona, kjer je urejen ampelografski vrt, je bil prvič zasajen leta 1999 s številnimi selekcijami in kloni različnih sort vinske trte. Zasadili so 128 različnih sort in klonov, vključno z domačimi in tujimi sortami. Med slovenskimi sortami naj izpostavimo dišeči traminec, ranino, ranfol, žlahtnino, škrlet, zelen, vitovsko grganjo in polšakico… Prav tako so zasadili nekaj zanimivih nemških sort, kot so cabernet mitos, dunkelfelder in dakapo.
Leta 2001 so iz ampelografskega vrta Steyer pridelali prvo vino, ki so ga poimenovali Ampelografsko belo in Ampelografsko rdeče. Vino, ki so ga skrbno donegovali, je bilo po mnenju vinskih strokovnjakov izredno kakovostno in zanimivo za pokušnjo. Leta 2016 so na prenovljenem posestvu Steyer organizirali prvo slikarsko kolonijo, ki jo skušajo izvesti vsako drugo leto. Med nastalimi umetniškimi deli izberejo tista, ki jih uporabijo za vinske etikete za zvrstna vina iz ampelografskega vrta. To vino imenujejo Vino prijateljstva, etikete pa nosijo dela znanih likovnih umetnikov: Bogdana Čobala, dr. Matjaža Duha, Viktorja Šesta in Tatjane Mijatović.
Že takrat je ampelografski vrt sodil med največje tovrstne vrtove v Sloveniji in okolici. Ker pa ima vsak vinograd svojo življenjsko dobo, ob tem jim je lani močno ponagajala vremenska ujma, ki je vrt močno poškodovala, so se Steyerjevi odločili za ponovno zasaditev in preureditev ampelografskega vrta. S pomočjo razpisa LAS Prlekija so izvedli projekt obnove, ki ga bodo še naprej dopolnjevali z novimi sortami in iz grozdja donegovali kakovostno vino, ki bo namenjeno predvsem širjenju in utrjevanju vinske kulture ter prijateljskih vezi. Vrt zdaj šteje okrog 250 vrst sort in je eden izmed največjih v Sloveniji. Vinograd za saditev različnih sort obsega približno 0,4 hektarja, celotna velikost vinogradov na posestvu Steyer pa je 20 hektarjev. Projekt ampelografskega vrta sloni na ideji doživetja avtentične izkušnje v okolju vinorodne dežele Podravje, okoliš Štajerska, v Ščavniški dolini in na Apaškem polju, v neposredni bližini slovensko-avstrijske mejne reke Mure. Poudarek je na vzpostavitvi čustvenega in trajnega stika med kreatorjem vina in njegovim uživalcem ter vključuje trajnostno naravnanost, dediščino, družinsko izročilo, avtentično okolje, lokalno kulinariko, vino, umetnost ter uporabo novih tehnologij. Sodobnemu turistu, pivcu vina, ljubitelju kulinarike in vinskemu poznavalcu obisk ampelografskega vrta omogoča pristno doživetje in stik z avtentičnim okoljem iz katerega vino prihaja. Steyerjevim pa omogoča, da tako negujejo čustven stik s svojimi gosti in kupci njihovega vina.
Odslej se na posestvu Steyer ponašajo tudi z novo in edinstveno multisenzorično glasbeno-vinsko izkušnjo, ki povezuje tri generacije družine Steyer in njihovo strast do glasbe in vina. Poimenovali so jo “Vino je melodija našega srca” – izkušnja, kjer vino in glasba ustvarjata popolno harmonijo, ki jo obiskovalci doživijo sami. Obiskovalci si v multisenzorični izkušnji najprej ogledajo razstavo likovnih del, ki so nastajala na preteklih likovnih kolonijah na posestvu Steyer. Ta umetniška dela bogatijo vinske etikete in predstavljajo povezavo med umetniki, vinom, zgodovino ter kulturo vinske dediščine. Izkušnja obiskovalce pelje od likovnih del do literarne umetnosti. Prisluhnejo odlomku iz romana “Karamel” avtorice Norme Bale, ki doživeto govori o peninah in skozi besedo pripravi gosta na degustacijo. Osrednji del izkušnje je degustacija petih izbranih vin, vsako z edinstvenim značajem, ter pet skrbno izbranih skladb po izboru najmlajše generacije, (Magdina in Danilova hčerka in sin) Vaneje in Marka Steyerja. Obiskovalci izberejo vino, ki ga glasba najbolje opiše, in svoje vtise zapišejo v zbornik. Steyerjevi bodo podatke zbirali dve leti. Rezultate bodo sproti objavljali na spletni strani www.steyer.si ter na družbenih omrežjih. Čez dve leti bodo za izbrana vina natisnili etikete s QR kodo, ki bodo kupcu omogočile takojšnje poslušanje glasbe, ki je po mnenju večine najboljši par vinu.
„Ampelografski vrt na posestvu Steyer in strokovno vodenje skozenj ter multisenzorična izkušnja ustvarimo dodano vrednost obstoječi turistični destinaciji z vidika kmetije, partnerjev in tudi širše okolice,“ je med drugim dejal Danilo Steyer, ki je še posebej omenil novo multisenzorično doživetje, ki bo njihovim obiskovalcem omogočilo edinstveno in poglobljeno izkušnjo sveta vina. Ker je zraven kot partner tudi lokalna skupnost, Občina Apače, je tudi župan, dr. Andrej Steyer izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo in novitetami. „Apaška občina je specifična lokalna skupnost, kjer lepo sobivajo različni ljudje, kulture, zgodovina ipd. Zato je lepo imeti tudi tako inovativne ljudi,“, je med drugim dejal župan.
Kaj je ampelografija?
Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort vinske trte – Vitis vinifera L. Ta izraz je prvič uporabil F.J.Sachs leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil Rojas de Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati zato, da bi lahko proučevali različne sorte in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju sort vinske trte. Poleg Steyerjevega je v Sloveniji kar nekaj Ampelografskih vrtov, v Pomurju še v Dobrovniku. Z vrtom se omogoča vinogradnikom in ostalim zainteresiranim proučevanje izvora in klasifikacije vinske trte po filogenetskem in ontogenetskem razvoju ter »v živo« predstavitev posameznih žlahtnih in drugih vinskih trt na različnih podlagah. Na vrtu so vidne tudi zakonitosti biološkega, ekološkega in geografskega značaja trt, dednosti in merila za sistemizacijo ter klasifikacijo sort. Zanamcem pa želijo ohraniti vinske trte, ki so kdaj koli rasle v naših goricah…
Fotografije: O.B. in mediaspeed.net