V Martinju je potekal literarni večer s predstavitvijo trilogije V nebo
Včeraj, na (zahvalno) nedeljo sta Kulturno društvo Srebrni breg in vas Martinje, v občini Gornji Petrovci, v Srebrni hiši v Martinju pripravila literarni večer s predstavitvijo trilogije V nebo, ki opisuje življenje in delo Božjega služabnika Alojzija Kozarja, ki je bil rojen v njihovem kraju. V kulturnem programu so sodelovali domači godbeniki, otroški pevski zbor, violinist, kitaristka in bralka. V pogovoru, ki ga je vodil Srečko Kalamar, je avtor Lojze Kozar ml., spregovoril o vsebini in pomenu knjig: Srebrni deček, Zlati pastir in K luči, s skupnim naslovom V nebo. Martinjski rojak, deček s Srebrnega brega, je postal zlati pastir vernikov v Odrancih, s svojimi knjigami pa tudi mnogih drugih ljudi. Njegova pot je zmeraj vodila k dobremu, k lepemu, k luči, zato tretja knjiga govori o tem, kar se je po njegovi smrti dogajalo na zemlji in kar se dogaja v nebesih, kjer živi. Vsem sodelujočim se je ob koncu zahvalil predsednik društva Ciril Kozar. Številne obiskovalce sta nagovorila še župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in predsednica vasi Martinje Vlasta Sukič. Na ogled so bile vse knjige Lojzeta Kozarja ml., večnih teh je bilo mogoče tudi dobiti. Krajani Martinja so po kulturnem programu za vse udeležence pripravili okrepčilo, ki se je končalo z občudovanjem severnega sija, ki je z polno rdečo barvo olepšal nočno nebo.
Lojze Kozar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 11. november 1910, Martinje, † 29. april 1999, Odranci. Rodil se je na Ogrskem, v Slovenski krajini. Kozar je leta 1937 končal študij na Teološki fakulteti v Mariboru in nato delal kot duhovnik v raznih krajih po Prekmurju in Goričkem. Svoja prva dela je že pred 2. svetovno vojno objavljal v prekmurskih lsitih, kot so: Novine, Marijin list, Kalendar Srca Jezušovega…, leta 1955 pa je pričel objavljati črtice v koledarju Mohorjeve družbe in postal njen stalni sodelavec. Kozar je v slovensko literaturo uvedel prekmursko-goričko pokrajino s Porabjem. V delih slika življenje in stiske tamkajšnjih ljudi, istočasno pa v dela vpleta tudi avtobiografske podrobnosti. Napisal je več verskih priročnikov in teoloških spisov, obenem pa je bil tudi zbiratelj narodne pesmi iz Prekmurja in Porabja. Kar obsežna je Kozarjeva bibliografija: Takšen prag (1962), Pajkova mreža (1968), Materina ruta (1971) in (1973), Licenciat Janez (1975) 1. del in 2. del 1999, Pisma staršem (1975) in (1977), Z Jezusom pri bratski mizi (1978), Vezi in zanke (1979), Premakljivi svečnik (1985), Kamen in srce (1986), Topla babičina dlan (1986), Neuničljivo upanje (1990) in (2003), Njene postaje (1996), Moji konjički (1999).
Med drugim je leta 1990 prejel Odličje sv. Cirila in Metoda, ki ga podeljuje Slovenske škofovske konference. 8. decembra 2015 se je uradno začel njegov postopek za razglasitev k svetnikom, s čimer je postal Božji služabnik.
Fotografije: Klavdija Dominko