Velika večina županov je za regijo z imenom Pomurje, predvsem pa za ureditev delovanja in financiranja; Najbolj razburja nov predlog poimenovanja pokrajin
Že ko se je Slovenija pripravljala na vstop v EU, je med tistimi poglavji kjer je naša država na poti v EU najbolj zamujala pri uvajanju pokrajin. In čeprav smo polnopravna članica evrospke druščine že od 1. maja 2004, področje decentralizacije in lokalne samouprave še vedno nismo dokončno uredilo na ustrezen način. Praktično vse vlade so skušale ali skušajo najti rešitev, a žal komisije, ki je imenuje posamezna vlada, še imena in števila posameznih pokrajin, ki bi zadovoljile lokalne politične veljake in državljane, ne morejo sprejeti. Doslej je bilo veliko predlogov in mogoče je blizu število pokrajin, ko pa gre za imena, pa smo še vedno na začetku, za mnoge pa je še najbolj neumen zadnji predlog, da bi se pokrajine poimenovale po največjih mestih posameznega območja. Tako bi v skladu s predlogom Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen po novem imeli deset regijskih in dve mestni pokrajini, in sicer: Pomurska pokrajina – Murskosoboška pokrajina; Štajerska pokrajina – Mariborska pokrajina; MO Maribor – MO Maribor; Koroško-šaleška pokrajina – Velenjska pokrajina; Savinjska pokrajina – Celjska pokrajina; Zasavsko-posavska pokrajina – Trboveljska pokrajina; Dolenjsko-belokranjska pokrajina – Novomeška pokrajina; Osrednjeslovenska pokrajina – Ljubljanska pokrajina; MO Ljubljana – MO Ljubljana; Gorenjska pokrajina – Kranjska pokrajina; Goriška pokrajina – Novogoriška pokrajina; Primorsko-notranjska pokrajina – Koprska pokrajina. In že sedaj je jasno, da tovrstno poimenovanje, vsaj ponekod, gotovo ne bo zdržalo!
Kot rečeno, pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Res so v komisijah zbrani srčni in strokovni ljudje, a težava se običajno ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca. In ko pride kakšna neumna pobuda, kot je denimo za Pomurje, poleg sedanjega imena bilo predlagano ime: Pomurje, Prekmurje in Prlekija, Prlekija in Prekmurje, Prekmursko-prleška pokrajina, Prleško-prekmurska pokrajina, sedaj pa še Murskosoboška pokrajina, potem je jasno, da je pobuda obsojena na neuspeh.
Kakorkoli že, doslej je zadnja komisija ponudila samo predloge novih imen slovenskih pokrajin. Šele jeseni bi naj bili znani finančni izračuni, koliko denarja naj bi imele posamezne pokrajine na voljo, sledile bi naloge pokrajin, volilna zakonodaja, sedeži pokrajin, sedeži svetov teh lokalnih enot ipd. Skupina za pripravo pokrajine zakonodaje, je kot zadnjega pripravila predlog desetih pokrajin s posebnim statusom ljubljanske in mariborske občine, veliko pa se je govorilo tudi o imenih pokrajin. Kot zadnja, je mnenje pripravila vladna Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki meni, da trenutni predlog ni dober. Kot lahko trenutno vidimo, imena izhajajo iz rek, porečij oz. nekdanjih avstro-ogrskih administrativnih enot, ponekod imamo neke nove pokrajinske identitete in to na nek način vnaša rahlo zmedo. Pokrajini bi moglo ime dati največje mesto tiste enote, menijo. Tako bi Pomurska pokrajina postala Murskosoboška pokrajina, kar pomeni, da reka Mura „ločevala“ in ne povezovala oba bregova. Zato ne preseneča, da takšna imenovanja že razburjajo mnoge. Veliko jih namreč meni, da je omenjena komisija udarila mimo, spet drugi pa so mnenja, da gre spet za nekakšen eksperiment, ki pri ljudeh ne bo našel domovinske pravice. Dejstvo je, da bo glavno besedo imel teren. Najprej župani, za tem politika, ki v tridesetih letih ustavne ureditve soglasja o pokrajinah še ni našla. Lani novembra se je sicer odvil posvet pri predsedniku Borutu Pahorju, na katerem se je izkazalo, da v Sloveniji obstaja politična volja za ustanovitev pokrajin, a do uresničitve cilja je še dolga pot, poleg poimenovanja pa se najbolj zatika pri začrtovanju meja, čeprav bi se moralo pri pristojnostih in financiranju.
Kot so ob tem zapisali pri Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS), je komisija v preteklosti že večkrat razpravljala o problematiki poimenovanja regionalnih enot Slovenije na različnih ravneh in tudi sklenila, da je najustrezneje, če se regionalne enote sistematično poimenujejo po imenu največjega naselja znotraj posamezne regionalne enote. „Predlagani sistematični in enotni kriterij je namreč neodvisen od kakršnekoli delitve Slovenije oziroma kakršnegakoli števila enot“, pojasnjujejo, zato je komisija predlagala omenjena imena pokrajin. „Upoštevanje strokovnega mnenja KSZI pri končni odločitvi glede imen slovenskih pokrajin bo zagotovilo enovito poimenovanje pokrajin, ki hkrati tudi presega ponekod nejasno oziroma dvoumno poimenovanje,“ še poudarja dr. Matjaž Geršič, predsednik komisije.
Kaj o ustanovitvi pokrajin in njihovem poimenovanju povedali nekateri pomurski župani?
Dr. Andrej Steyer, župan občina Apače: „Zadnji predlog o poimenovanju bodočih pokrajin je zasnovan na način, da bi se pokrajine imenovale po največjem mestu v pokrajini. Osebno mi je ljubša varianta “Pomurska” pokrajina kot “Murskosoboška”, saj slednja spet vsiljuje občutek centralizacije, čeprav je namen ustanovitve pokrajin ravno obraten. O pokrajinah smo doslej izvedeli zgolj manj pomembne podatke (število pokrajin in njihovo poimenovanje). Čakam na ključen podatek: organiziranost in delovanje pokrajine, katere pristojnosti in naloge se bodo prenesle iz državnega (in lokalnega) nivoja na pokrajine in s tem povezano financiranje. Takrat bodo sledile pomembne, vsebinsko poglobljene razprave do končnega oblikovanja nove pokrajinske organiziranosti“.
Dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota: „Škoda, da se pri nas prej ukvarjamo s poimenovanjem bodočih pokrajin, namesto da bi prej izvedeli za naloge, ki se prenesejo na pokrajine, predvsem pa kako bo s financiranjem. Moje osebno mnenje in stališče je, da v kolikor pokrajine ne bodo imele ustrezen vir financiranja za vsa področja delovanja, potem jih sploh ne potrebujemo. V vsakem primeru sem prepričan, da mora Pomurje ostati enotno ne glede na ime novo formirane pokrajine“.
Danilo Kacijan, župan Cankove: „Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost, in nikoli niso zares zamrla, zato podpiram ustanovitev pokrajin, saj bi bilo s tem olajšano delo na skupnih projektih v regiji, predvsem bi okrepila razvoj kmetijstva, turizma in gospodarstva itd. Pri tem bi moralo biti zelo jasno opredeljeno pristojnosti in reference regije. Glede poimenovanja pokrajin v Sloveniji, sem mnenja, da bi se regija morala poimenovati Pomurje ali Pomurska, in nisem privrženec, da bi se regija poimenovalo Murskosoboška pokrajina“.
Anton Slana, župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici: „Osebno si ne želim nobenih pokrajin, saj je cela država ena sama pokrajina. S tem bi imeli samo še en Beograd (Bruselj) več in nihče ne bi vedel, kdo kaj počne. Seveda se nikakor ne strinjam niti s predlogom imena Murskosoboška pokrajina in sploh mi ni jasno, na čigavem dvorišču je zrasel takšen predlog. Sam sicer nisem razmišljal o poimenovanju, a ne vidim kaj je narobe s Pomurjem“
Mag. Olga Karba, županja Ljutomera: „Popolnoma se strinjam z razmišljanjem ali so nam potrebne pokrajine kjer ne bi bilo soglasij. Osebno mislim, da je najpomembnejše in ključno: katere naloge bi naj izvajale pokrajine, katere prednosti oz. izboljšave se zasledujejo z ustanovitvijo pokrajin za naše občanke in občane in finančne posledice. Moj predlog je bil ves čas, tudi na razpravi pri predsedniku RS g. Pahorju, da se, če bo Pomurje imelo svojo pokrajino imenuje Prleško-Prekmurska oz. Prekmursko-Prleška pokrajina saj imamo bogato zgodovino in posebnosti na katere smo ponosni tako prebivalci levega in desnega brega reka Mure in smo po tem tudi prepoznavni“.
Stanko Ivanušič, župan Razkrižja: „Ne vem komu je v interesu se igrati z ljudmi in si izmišljevati razne domislice, ki po nepotrebnem lahko ljudi samo razburjajo. Zame osebno je dosedanje ime Pomurje, čisto primerno in ima že neko tradicijo. Sicer samo ime pokrajine ni čisto nepomembno. Strinjal bi se tudi z imenom, ki bi vsebovala oba sestavna dela Pomurja, npr. Prleško-Prekmurska ali Prekmursko-Prleška pokrajina. Se pa strinjam, da je važna vsebino kakšne pristojnosti in zlasti vire financiranja bi naj pokrajine imele in tudi to, da čisto v celoti pri izvolitvi organov pokrajine, ne bi imeli preveč dominantne vloge samo politične stranke, ampak tudi ostala javnost. Ker sem trenutno odsoten, sem slučajno našel to vprašanje, zato se vsebinsko bolj ne utegnem poglabljati v pojasnilo mojega stališče, upam pa,a je tudi ta odgovor za enkrat dovolj“.
Mag. Janez Magyar, župan Lendave: „Regionalizacijo, torej ustanovitev in vzpostavitev pokrajin, kot druge veje oblasti zelo podpiram, saj gre za večstoletne evropske tradicije lokalne samouprave in standarde, vzpostavljene v okviru nadnacionalnih organizacij, kot sta Svet Evrope in EU. Regionalizacijo danes podpira praktično vsak župan, dejstvo, da ta prinese decentralizacijo države, prenos pomembnih sredstev proračuna RS na pokrajine, potencialno bolj skladen razvoj posameznih regij in možnost še večjega vplivanja posameznikov, pa zagotovo prepriča tudi slehernega državljana RS. Poimenovanje posamezne regije je sestavni del procesa vzpostavitve pokrajin. Vsi se z vsakim predlogom glede poimenovanja pokrajine res ne bodo (bomo) poistovetili, dejstvo pa je, da je potrebno slediti kulturno-zgodovinskih ter političnih posebnosti različnih teritorialnih predelov. Predlog, da bi se ime pokrajina namesto Pomurje, poimenovalo Murskosoboška pokrajina, zagotovo ni pravi predlog. Sam osebno podpiram predlog za poimenovanje pokrajine Pomurje“.
Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik in en prvih pobudnikov za ustanovitev Pomurske regije: „Meni se zdi, da politiki ni v interesu, da bi se pokrajine ustanovile. Zato prihajajo s takšnimi in drugačnimi pobudami, da bi se lokalne skupnosti in ljudje kregali in ločevali. Za ustanovitev pokrajine Pomurje sem 18.1.2019 predlagal vsem slovenskim občinam in vladi RS.
Na osnovi tega predloga je občinski svet občine Dobrovnik sprejel sklep in predlog za ustanovitev pokrajine Pomurje. Stekli so tudi postopki v vseh treh združenjih slovenskih občin in tudi na Ministrstvu za javno upravo. Pobudo je sprejel tudi Državni svet RS, nekoliko zadržano pa se je takrat odzval Državni zbor RS. Veseli me, da kljub vsem težavam, ki so samo politične, če bi odločali gospodarstveniki in občine, bi pokrajine že imeli. Treba je biti zelo previden pri informiranju javnosti in opozoriti, da ne gre za trošenje denarja in več zaposlenih v »politiki« javnih uslužbencev. Ampak za povezavo in združitev gospodarskih in tudi političnih moči posamezne regije, saj bomo tako majhne kot velike občine zelo hitro plačale davek majhnosti tako v Sloveniji kot v Evropi. Ime pokrajine mora biti Pomurje in bilo bi zelo napačno če bomo spreminjali tisto kar je že stoletja v deželi ob Muri, ki ne more teči v obratno smer, ampak samo v smeri sožitja, sodelovanja, povezovanja, in odgovornosti do preteklosti, do sedanjosti in jasne prihodnosti za naše prihodnje rodove. Bojim se, da je sedaj ko smo skoraj prišli do odločanja spet nova ideja ki bo samo oddaljila postopke regionalizacije, to ni dobro. Še bolj pa bi se verjetno potem razvnela polemika med Prekmurci in Prleki, pa tudi Madžarska narodnost in Romska skupnost in vsi ostali, ki živijo v slogi in miru v Pomurju. To je zelo nevarna pobudo za Pomurje in se bojim da jo bodo celo nekateri podprli. Osebno sem jasno opredeljen za Pomurje in je bilo jasno videti tudi na vseh srečanjih in prireditvah v zadnjem času in še bolj v skupnih regijskih projektih“.
