Skip to content

Po več kot četrt stoletja je država Prešernovemu nagrajencu Dejanu izplačala dva milijona evrov!

Sodniki pravijo, da je šlo za napake policistov, ki so leta 1995 na Goričkem poželi konopljo raziskovalca Dejana Rengeo, diplomiranega inženirja agronomije

Da pravico prej ali slej najde prava vrata se je pred nedavnim po praktično 26 letih potrdilo v primeru „neupravičene žetve industrijske konoplje v Šalovcih na Goričkem“. Pridelovalec omenjene navadne konoplje Dejan Rengeo iz Murske Sobote je namreč po hudem in dolgotrajnem „boju zoper državo“, ne le uspel dokazati nedolžnost, temveč tudi, da mu je storjena velika krivica, za katero je sedaj dobil tudi odškodnino. Bilo je leta 1995, ko je na vrtu ob domači hiši in na dveh njivah v Šalovcih posejal seme navadne konoplje, kupljeno v Semenarni Ljubljana, iz katerega je vzklilo več kot 400 sadik. Sam je skozi trdil, da se je za gojenje še danes ne ravno razširjene kulture, ki je sicer vsestransko uporabna, odločil iz raziskovalnih razlogov. O tem je namreč kasneje napisal diplomsko nalogo, za katero je prejel celo Prešernovo nagrado. Konopljo je zasadil tudi zaradi tamkajšnjega turističnega društva, ki je hotelo na prireditvi Büjraški dnevi spomniti na pridelavo v Prekmurju nekoč pogoste industrijske konoplje. Predstavnik turističnega društva je, denimo, pozneje na sodišču povedal, da so obvestili policijo, da je Rengeo posejal konopljo v dogovoru z njimi. Potrdilo se je tudi, da je konopljo gojil pod mentorstvom svojega profesorja na ljubljanski biotehnični fakulteti, dr. Jožeta Spanringa, od katerega je dobil tudi semena konoplje starih slovenskih sort, da jih ohrani.

Rengeo je trdil, da je bila zgodba o pridelovanju navadne konoplje leta 1995 zgodba s poslovnim načrtom, podporo bank in lokalne skupnosti. Znani, pokojni ekolog Štefan Smej mu je dal idejo, konopljo pa je zasadil tudi zaradi dogodka na Büjraških dnevih. Rengeu se je takšna odločitev kmalu maščevala. Še pred koncem poletja 1995 so se pri njem oglasili policisti in mu konopljo poželi, čeprav je prepovedana droga uradno samo indijska konoplja, ki se od industrijske razlikuje po vsebnosti THC, nato pa ga je čakala za pravno državo neverjetno dolga, trnova pot po sodiščih. Bil je to »več kot le boj malega človeka« je ob tem povedal odvetnik Dejana Rangea, Jože Šafarič, ki ga je zastopal v kazenskem delu zgodbe.

Ta del zgodbe in sploh njegova trnova pot v sporu z državo, se je pratkično začela 28.7.1995, ko so policisti in kriminalisti UNZ Murska Sobota poželi in uničili dva nasada industrijske konoplje v Šalovcih, skupne velikosti okoli enega hektarja, kar je Rengeo nameraval prodati oziroma pridelek predelati v eterično olje. Po policijski preiskavi so Rengea v kazenskem postopku obtožili neupravičenega prometa oziroma trgovine z mamili. Zanj se je začela pravosodna kalvarija, a je 13 let pozneje, februarja 2008 bil pravnomočno oproščen obtožbe o neupravičenem prometu z mamili. Natanko tri leta pozneje je odvetnik Gorazd Balažic vloži odškodninsko tožbo proti državi zaradi nastale škode, december 2019 je Višje sodišče v Mariboru razsodilo, da je Rengeo upravičen do odškodnine. Prvi del mu je Ministrstvo za notranje zadeve izplačalo januarja 2020, drugi del pa pomladi letos, tako da je lahko 50-letni strokovnjak lahko zadovoljen, a le delno, saj pravi do so mu uničili razvoj uspešne industrije. Ob tem se spominja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti zaradi iste zadeve kar dvakrat spoznalo za krivega, a je višje sodišče obe sodbi razveljavilo in ju vrnilo v ponovno sojenje. Šele v tretje je soboško sodišče Rengea oprostilo, zaradi pritožbe tožilstva pa so morali o zadevi še enkrat odločati mariborski višji sodniki, ki so pritrdili tretji sodbi soboškega sodišča in februarja 2008 pravnomočno končali postopek.

Sam Rengeo je seveda jezen zaradi dolgotrajnega postopka, saj nikakor ni pričakoval, da bo vse skupaj trajalo 13 let. Po njegovem je šlo „za splet nesrečnih okoliščin, v smislu, da je policija iz tega naredila veliko afero. Kasneje so spoznali napako, a so njihovi nadrejeni vztrajali, da je prepovedana vsa konoplja.“ Razlog za neupravičeno žetev vidi tudi v želji po proslavitvi in neznanju. Morebiti pa je šlo tudi za nekakšen boj proti mamilom, saj sta le malo pred uničenjem pridelka konoplje, v Murski Soboti zaradi prevelikega odmerka heroina umrla dva uživalca mamil. Ne le, da je razočaran naj kazenskim pregonom, temveč z dejstvom da so uničili najbolj plodna leta, ko bi se lahko iz pridelovanja navadne konoplje razvila uspešna industrija. Prepričan je Rengeo, da so v Prekmurju in tudi v Sloveniji zaradi napake policijskih vodij izgubili veliko let, ko bi se lahko iz pridelovanja navadne konoplje razvila uspešna industrija. Govorilo se je, da bi lahko celo Mura, ki je več ni, šivala obleke iz te perspektivne rastline.

Da je bil kazenski postopek proti Rengeu sporen že od vsega začetka, je prepričan tudi njegov dolgoletni zagovornik Jože Šafarič, ki ocenjuje, da so se organi pregona močno prehiteli v odločitvi, da gre za gojenje mamila, saj je konopljo gojil na polju, vsem na očeh, in je bilo vseskozi jasno, da ne gre za nikakršno drogo. Tudi Šafarič poudarja, da je šlo za nesorazmerno dolg postopek, zaradi katerega je njegov klient 13 let preživel s pečatom pridelovalca mamil, vendar je zdaj končno opran vsake krivde, sedaj pa je upravičeno od države iztožil tudi odškodnino, kar tudi ni potekalo tako enostavno. Ko je Rengeo po končanem kazenskem postopku 7.1.2011 sprožil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo, je okrožno sodišče v Murski Soboti presodilo, da je zahtevek ob vložitvi tožbe že zastaral. Potekel naj bi bil tako triletni subjektivni kakor tudi petletni objektivni zastaralni rok. Višje sodišče je pritožbo Dejana Rengea zavrnilo, vrhovno sodišče pa še njegov zahtevek za revizijo. Zadnjo besedo je imelo ustavno sodišče, ki je junija 2016 zavrnitev odškodninskega zahtevka razveljavilo. Tožnik je v civilnem postopku na vseh sodiščih opozarjal, da je bil v kazenskem postopku dvakrat zaporedoma na prvi stopnji kriv, šele na tretjem sojenju mu je bila izdana oprostilna sodba. Ustavno sodišče je Rengeu pritrdilo ter dodalo, da oškodovanec ima tudi pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. To je v tem primeru bilo ministrstvo za notranje zadeve. Ustavni sodniki so po svoji odločitvi zadevo vrnili okrožnemu sodišču v Murski Soboti v novo odločanje. Višje sodišče v Mariboru je nato decembra 2019 pravnomočno razsodilo, da je Dejan Rengeo upravičen do odškodnine, v znesku 739.723,00 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi okoli 2.000.000 € in je že izplačana. Seveda so zraven tudi stroški njegovih zagovornikov Šafariča in Balažica, katerima je „oprani“ Rengeo zelo hvaležen.

SONY DSC

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: