Nekaj jih je že umrlo, a 24 jih je le prišlo na srečanje ob 50 – letnica zaključka osnovne šole
Minulo, sončno in vročo nedeljo, se je na srečanju ob 50 – letnici zaključka osnovne šole zbralo 24 nekdanjih sošolcev, generacije 1957, ki so v obdobju 1964/72 obiskovali OŠ Jožeta Hudalesa (takrat Ivana Cankarja) v Jurovskem Dolu. Najprej so si v kulturnem domu ogledali video projekcijo vseh svojih skupinskih fotografij od 1. do 8. razreda. „Bilo je zelo zanimivo in zabavno, saj so bile pogosto težave s prepoznavanjem sošolcev in tudi sebe. Pri tem smo se spominjali tudi tistih, ki jih žal ni več med nami. Srečanja se je udeležila tudi naša takratna učiteljica glasbe gospa Tončka Hudales. Prvi razred nas je skupaj pričelo 37 vrstnikov, pridružilo se nam je 6 sošolcev, ki so pri razred ponavljali. 43 učencev je z velikimi napori obvladovala razredničarka Milica Šnuderl, ki nas je uspela naučiti osnov pisanja in računanja,“ nam je razlagal eden izmed organizatorjev srečanja Miroslav Breznik.
Takrat so sicer otroci v šolo hodili peš iz vseh lepih hribovitih naselij, sedanje občine Sveti Jurij, oddaljenih od OŠ tudi do 6 km, po različnih pešpoteh in le redko gramoziranih cestah. Samo prvi šolski dan so jih spremljali starši, kot se spominjajo. Že naslednji dan so šli v šolo sami, pogosto v spremstvu starejših osnovnošolcev, saj sami poti do šole še prav niso poznali. Pouk so imeli od 1. do 4. razreda popoldan, zato je bila pot domov, po gozdovih in travnikih, še posebej naporna za oddaljene, saj jih je bilo tudi strah. Avtomobilov v teh krajih takrat skorajda še ni bilo. Na poti v šolo in iz šole so doživeli različne dogodivščine, ki se jih z veseljem spominjamo še sedaj in so jih delili z vrstniki na srečanju.
Med kosilom v domači Gostilni Špindler v Jurovskem Dolu in veselem druženju, so se spominjali še številnih drugih veselih in manj veselih dogodkov, hudomušnih iger, potegavščin, »lumparij« ipd. „Ta popoldan nismo govorili o aktualnih dogodkih, temveč smo uživali ob obujanju spominov iz skupnega otroštva, ki smo ga preživeli v OŠ. V tistih časih so bile zelo velike razlike med podeželjem in mesti, posledično so bile tudi razlike med znanjem takratnih učiteljev in učencev. Večina sošolcev se je vpisala v poklicne šole, le redki v srednje šole, nekaj se je jih je odločilo za kmetovanje. Opravljali smo različne poklice kot so trgovci, avtomehaniki, elektrotehniki, avtoličarji, peki, administratorke, grafični oblikovalci, poklicni vozniki, policisti itn. Trije so postali pravniki in ena učiteljica. Nekaj je zelo uspešnih podjetnikov, ki še danes zaposlujejo večje število ljudi. Glede na naš začetek v drugačnih časih smo, po mojem mnenju bili in smo dobra generacija“, je dejal Breznik, ki je izrazil zadovoljstvo, da jih večina še po 50 letih ohranja prijateljske stike in dobro kondicijo. Tokratno druženje je sicer trajalo na priljubljeni terasi omenjene gostilne v središču Jurovskega Dola, do poznih večernih ur. Nikomur se ni nikamor mudilo, zato so sklenili, da se kmalu spet vidijo (želja je bila, da bodo vsi živi in zdravi), najkasneje čez pet let.
