Letošnji slogan organizacije ADI je »Pomenimo se o demenci! Pomenimo se o Alzheimerjevi bolezni!«
September je mesec Alzheimerjeve bolezni, kjer ob tem 21. septembra obeležujemo tudi Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V tem času po vsem svetu organizacije z različnimi dogodki in aktivnostmi ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje njene stigme. Ta je posledica premajhnega razumevanja bolezni in lahko privede do dehumanizacije oseb z Alzheimerjevo boleznijo ter pomanjkanja ustrezne oskrbe zanje in za njihove skrbnike. Posledica stigme je lahko tudi pozna diagnoza bolezni. Namenu ozaveščanju o demenci, podpori obolelim ter njihovim svojcem, namenjajo pozornost tudi v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer so se tudi letos pridružili pobudi Centra za socialno delo Pomurja, enota Gornja Radgona in skupaj s stanovalci ter zaposlenimi organizirali Spominski sprehod.
Letošnji slogan organizacije Alzheimer’s Disease International (ADI) je »Pomenimo se o demenci! Pomenimo se o Alzheimerjevi bolezni!« in poudarja pomen odprtega pogovora o bolezni.
Dogodek je bil poln srčnosti in povezanosti. Stanovalci so se, ob spremstvu zaposlenih, prostovoljcev in predstavnikov CSD Pomurja, enota Gornja Radgona, podali na krajši sprehod v čudoviti mestni park, v bližnji okolici doma. Tam so se jim pridružili tudi otroci Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, ki so s svojo prisrčnostjo in razigranostjo dodatno popestrili dan. Otroci so prikazali številne igre, stanovalce pa je razveselilo, da so lahko obudili spomine na svojo mladost ter ob tem doživeli čar pristnega medgeneracijskega srečanja. Sprehod je bil priložnost za pogovor, obujanje spominov in krepitev občutka skupnosti. Dogodek so zaključili na terasi DSO Gornja Radgona s prijetnim druženjem in osvežilnimi napitki ter z dobrotami iz domske kuhinje. Direktorica Doma dr. Suzana Bračič Arcet je povedala, da je bilo vzdušje polno topline, nasmehov in prijaznih besed, kar je še en dokaz, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo okolje, kjer se vsak posameznik počuti vključenega in spoštovanega. Skupaj s pomočnico direktorice CSD, enota Gornja Radgona, Majo Durič sta izrazili zadovoljstvo, da so uspeli na takšen način simbolno izraziti podporo vsem, ki živijo z demenco ter obenem poudariti pomen gibanja, druženja in medsebojne povezanosti.
Sicer pa z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje, gre za napredujoče bolezensko stanje, z motnjo več višjih kortikalnih funkcij vključno: spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja, presoje. Demenca je lahko posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se pri posamezniku razvijajo postopoma. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni. Največji nespremenljiv dejavnik tveganja za demenco je starost. V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno.
Za demenco je značilen postopen in napredujoč upad spoznavnih sposobnosti (pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter obvladovanja čustev in socialnega vedenja), ki je večji od pričakovanega v normalnem procesu staranja. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave z govorom in spremembe v obnašanju. Razširjenost te bolezni, ki ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, strmo narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva. Po ocenah naj bi bilo na svetu več kot 36 milijonov ljudi z demenco. Najpogosteje gre za Alzheimerjevo bolezen, ki jo ima v Sloveniji več kot 30.000 bolnikov. Število bolnikov pa se bo v prihodnje še povečevalo. Demenca spada med bolezni, ki jo pogosto prikrivajo, o njej ne govorijo ali pa jo skušajo prezreti, čeprav bolniki in njihovi skrbniki potrebujejo veliko podpore in razumevanja. Družbena stigma je posledica pomanjkljivega znanja, povzroči pa lahko različne posledice, med drugim dehumanizacijo bolnikov, pomanjkanje ustrezne oskrbe za bolnike in njihove skrbnike, zapoznelo diagnozo in pomanjkljivo podporo.
Bodite pozorni na 10 opozorilnih znamenj pri demenci: 1. pozabljanje, 2. težave pri opravljanju znanih nalog, 3. težave pri govoru, 4. dezorientiranost v času in prostoru, 5. slabša presoja, 6. okrnjeno abstraktno razmišljanje, 7. zalaganje stvari, 8. spremembe vedenja in čustvovanja, 9. osebnostne spremembe, 10. izguba volje.
Fotografije: Arhiv DSO GR