Letošnji božič s katerim se obeležuje Jezusovo rojstvo, je res tak kot so si ga mnogi želeli. Že nekaj let nazaj namreč na večjem območju Slovenije na božični dan ni bilo snega. Letos pa je ta padel tudi pri nas v Slovenskih goricah in Pomurju. V cerkvi svetega Petra so stekle božična druženja v sredo zvečer. Sveta maša, ki jo je daroval župnik Franc Hozjan ob 17. uri je bila namenjena predvsem za mlade. Zato je bilo ob tem prisotno veliko mladih družin z otroki. Seveda tudi drugi verniki niso manjkali. Ob 20. uri je bila darovana maša v Spodnji Ščavnici v tamkajšnji cerkvi. Osrednja maša v župnijski cerkvi pa je bila ob 22. uri. Na sam božič sta bili darovani dve maši v župnijski cerkvi in še ena v Spodnji Ščavnici. Tako se je tokrat udeležilo maš veliko ljudi, rekli bi lahko, da vsi, ki se še vsaj malo imajo za kristjane. Jaslice v radgonski cerkvi, ki bodo na ogled tja do svečnice, 2. februarja 2026, so tako, kot že več let nazaj pripravili Tonček Kokol z isto ekipo kot predhodna leta.
Danes je tako, kako pa je potekalo praznovanje božiča v polpreteklem času. Številni nekoliko starejši se še dobro spomnijo, da je leta 1952 takratna oblast v Jugoslaviji božič črtala s seznama praznikov in dela prostih dni. Nekateri tedanji dijaki, ki niso spoštovali navodil, po katerih je bilo treba 25. decembra k pouku, so bili celo izključeni iz šol. Takratna oblast je želela nadomestiti praznovanje božiča s praznovanjem novega leta. Prelom se je zgodil leta 1986, ko je 24. decembra tedanji nadškof in metropolit, dr.Alojzij Šuštar (1920-2007) po valovih Radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju, prebral božično poslanico. Z božičnim voščilom je slovensko in vso takratno jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole (1927-1996), ki je zaradi tega dobil vzdevek Božiček.
Božič je dela prost dan znova postal leta 1989 – dva dni pozneje je tedanja slovenska skupščina sprejela zakon o političnem združevanju in volitvah, omogočil je pluralno politično povezovanje ter svobodne in demokratične volitve. Spomniti se kaže, da v času ko se božič ni smel praznovati, na ta dan zaposleni verni niso smeli koristiti niti svojega rednega dopusta, če ga niso imeli v naprej planirane. Kljub temu pa so verni v tistem času zelo častili božič; pa tudi sicer so bile cerkve skoraj povsod polne še posebno pri polnočnicah.
Dodajamo podatke o številu ljudi s priimkom Božič. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je tačas v Sloveniji 3.235 ljudi s priimkom Božič. Na območju Pomurja ima ta priimek 52 ljudi. Sicer pa je še nekaj priimkov, ki so izpeljanke iz Božič. Tako je denimo tačas v Sloveniji 196 ljudi s priimkom Božičnik in 123 Božiček. Slednja dva priimka statistika za Pomurje ne beleži. Če sta jih je manj kot pet. (F.K.)
Fotografije iz radgonske cerkve in to z maše za mlade (Foto: Franci Klemenčič)