Župnik župnije Sv. Trojica Mala Nedelja Srečko Fras ponosen na svoje vernike, saj vedno stopijo skupaj
V župniji Sveta Trojica Mala Nedelja, katero tvori deset naselij, imajo več kot 1.600 vernikov, ki to niso samo „na papirju“. Zato je domači župnik Srečko Fras ponosen, da velika večina vernikov in domačinov sploh dobesedno živi z župnijo, kjer se vključujejo v vse aktivnosti povezane z delovanjem celotne skupnosti. Zlasti so dejavno, ko je potrebno kaj posodobiti, obnoviti sanirati ali urejati v in ob sakralnih objektih. Tako je bilo tudi v zadnjem obdobju, ko so kar nekaj dela opravili na farni cerkvi v Mali Nedelji, potem pa še na križu v bližnjih Precetincih. „Veliko delo smo naredili v zadnjem času v naši fari. Vrhunec vsega pa je bila lanska odločitev, da bi obnovili in avtomatizirali zvonove ter obnovili oz. postavili novo uro na cerkvenem zvoniku, saj je prejšnja, ki je delovala 40 let, bila neuporabna. Pri tem so sodelovali vsi krajani naše župnije in s svojimi darovi pomagali, da je bilo delo opravljeno. Obračuna sicer še nisem delal, delo in materiali pa je stalo najmanj 17.000 evrov in vse to so zbrali naši verniki, ter tudi dobrotniki cerkve od drugod. Tako lahko rečemo, da gre za velik skupni dosežek vseh faranov, kjer so še posebej izstopali nekateri botri, ki so prispevali nekaj več denarja,“ nam je z zadovoljstvom razlagal župnik Fras, ki se je ob blagoslovitvi vsem vernikom in dobrotnikom simbolično zahvalili z bogato pogostitvijo, botri pa so v zahvalo prejeli še lično izdelane kapelice z zvončki.
Blagoslov novih pridobitev za malonedeljsko faro oz. farno cerkev Sv. Trojice, so opravili ob praznik Marijinega vnebovzetja. Takrat je v Župniji Mala Nedelja bilo nadvse slovesno, saj so bili blagoslovljeni obnovljeni in avtomatizirani zvonovi in obnovljena ura na cerkvenem zvoniku. Ob tej priložnosti sta svečano sveto mašo darovala župnik Srečko Fras in malonedeljski rojak, ki je nekaj časa živel v njihovi fari, prof. dr. Ivan Janez Štuhec, ki je zvonovom in uri tudi podelil blagoslov, za kar se je moral med zvonove povzpeti po strmih, ozkih in tudi malo majavih stopnicah, katere bo tudi potrebno počasi renovirati. Dogodki v sami farni cerkvi pa niso bili vse, kar se je v minulih dneh dogajalo pri obnovi in blagoslavljanju sakralnih objektov po župniji. Tako so na praznik povišanega sv. Križa imeli blagoslov tudi pri Filipičevih v bližnjih Precetincih, in sicer pri bratoma Stanku in Borutu, ki sta kot botra sodelovala pri investiciji v sami cerkvi, saj sta darovala večji znesek denarja. Tako je nov vrhunec skupnega življenja lokalnih vernikov potekal v Precetincih, kjer je potekal blagoslovitev Filipičevega (nekoč Lebaričevega) oz. vaškega križa ob križišču lokalnih prometnic, na njihovi parceli blizu doma. Križ sta brata Filipič povsem obnovila in zato je na praznik povišanega sv. Križa, bil blagoslovljen. Ob blagoslovu križa je sv. maša ob samem križi, daroval župnik Fras, ki je ob zahvali Filipičevim za skrb povezano z verskimi objekti, spregovoril o pomenu križa in pomenu trpljenja. Med pridigo se je župnik spraševal, kam usmeriti pogled na svoji poti? Hkrati je odgovoril, da na Križanega na križi, saj je to kompas življenja, ki nas usmerja v nebo, kot se je izrazil.
Sicer ne smemo prezreti, da so Precetinci, majhna vasica v osrčju Prlekije, z okoli 150 dušami zelo znana po vsej Sloveniji, ter izven naših meja, celo v ameriški Arizoni. Kako tudi ne, ko pa ravno v Precetincih živi svetovno znan zdravilec-bioenergetik Stanislav Filipič, ki ga zaradi uspešnega zdravljenja ameriškega prejemnika številnih olimpijskih medalj Bradya Ellisona iz Arizone, ter zdravljenja še nekaterih uglednih Američanov, poznajo tudi v ZDA. In prav po zaslugi Stanislava Filipiča, sicer upokojenega magistra, in njegove družine, imajo v vasi spet vaški križ. Na svoji domačiji v središču vasi so namreč že pred petimi leti pripravili posebno slovesnost blagoslova prenovljenega križa, na katero so povabili številne sorodnike, sosede, ter tudi znance in prijatelje iz celotne Slovenije, s katerimi je Stanko v svoji dolgoletni policijski in sedaj, ko je v pokoju, tudi zdravilski karieri, stkal tesna prijateljstva. Vmes je križ bil nekoliko poškodovan, zato so sedaj opravili vse na novo in zato je slovesnost bila še bolj vesela.
Lebaričev križ, ki so ga pred leti odkupili in obnovili Filipičevi, je še naprej „vaški križ“, kot je dejal Stanislav Filipič. Dodal je, kako so od sosedov odkupili križ, ki so ga že nekoč imeli njegovi predniki Lebaričevi, takšna znamenja pa morajo spominjati na zgodovino. Njegovi predniki so leta 1938 prodali zemljišče, s križem vred, sedaj pa so odkupili nazaj, ga prenovili in za nekaj metrov odmaknili od ceste. Nova podoba Marije je sicer nameščena na lesenem križu, ki ima narejeno streho iz pločevine, tako da je nekoliko zaščiten pred vremenskimi nevšečnostmi, urejene so tudi manjše stopnice, ki peljejo s ceste do križa. Zakaj je križ zgrajen ni nobenih pisnih virov, a družina Filipič se je odločila za nakup nove Marijine podobe in odkup celotnega križa, ker naj bi bil zgodovinsko vezan z njihovimi predniki. Filipičev dedek po materini strani, Martin Lebarič, ki je mimogrede bil vojak avstro-ogrske vojske, naj bi doživel videnja neke ženske, ki je vedno šla pred njim od kuršinskega mosta do sitarovskega obcestnega križa in na mestu, kjer je nato postavljen križ, nenadoma izginila.
Kakorkoli že, obnovljeni križ je pravi biser župnije Mala Nedelja, za kar je tako zaslužna družina Filipičevih, ki jo sestavljajo: Stanislav z ženo Katico, sin Mitja in hčerka Jasmina z družinama, zraven pa je Stankov brat Borut z družino. In kot se v Prlekiji spodobi so Filipičevi tudi po tokratni blagoslovitvi križa poskrbeli za pogostitev vseh prisotnih, saj so lahko ponosni nad ureditvijo vaškega križa…
Fotografije: Branko Košti