Legenda mariborske tržnice Slavica Škerbot že 82 let prodaja svoje vrtnine, saj je začela pri svojih osmih, davnega leta 1944, danes pa jih šteje že okroglih 90
Pred dnevi je častitljivih 90 let svojega pestrega in plodnega življenja obeležila Slavica Škerbot, doma s Kmetije Škerbot iz Metave nedaleč od Malečnika pri Mariboru. Zato je mariborska tržnica zaživela v posebnem prazničnem vzdušju. Slavici ali kot je nekateri poznajo Vekoslavi, katero mnogi že desetletja poznajo kot najstarejšo branjevko na omenjeni tržnici, so mnogi večili ob častitljivem jubileju, med njimi tudi vodstvo Mariborske tržnice in sam župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Ob tej priložnosti so namreč na mariborski tržnici pripravili posebno presenečenje, praznovanje ob visokem življenjskem jubileju branjevke Slavice, ki je že desetletja nepogrešljiv obraz tržnice, kjer je s svojo prijaznostjo, delavnostjo in iskrenim odnosom do kupcev pustila neizbrisen pečat. Ob njenem 90. rojstnem dnevu, čerpav sama tega ni želela ali za to vedela, so se zbrali družinski člani, od hčera do pravnukinje, številni prijatelji, sodelavci in obiskovalci tržnice. Med prvimi ji je osebno čestital tudi župan Arsenovič.
Za praznično vzdušje je poskrbela Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, ganljive čestitke pa so ji z ubranim petjem namenili tudi Brači Malečnika. Člani omenjene skupine Brači Malečnika so ob jubileju poudarili, da je bila Vekoslava vse življenje tesno povezana s prodajo na tržnici. „Med ljudmi ste se znašli kot riba v vodi, vedno prijazni, pošteni in pripravljeni pomagati. S svojim delom ste pokazali, da se uspeh gradi z marljivostjo, predanostjo in poštenim odnosom do ljudi,« so dejali. Dodali so, da je s svojo dejavnostjo, močnim značajem in vztrajnostjo zgled družini, prijateljem in vsem, ki jo poznajo. „Danes se vam zahvaljujemo za vso toplino, ki jo delite med nas, in za modrost, ki jo prinašajo vaše bogate življenjske izkušnje. Naj vas tudi v prihodnje spremljajo zdravje, veselje, dobra volja in ljubezen najdražjih.“ Ganljivim besedam so sledili iskreni objemi, voščila in praznično druženje ob hrani, vinu in domačih dobrotah. Čeprav je za seboj pustila devet desetletij življenja in v 82 letih nešteto dni na tržnici, Slavica pravi, da skrivnost dolgega in lepega življenja ni zapletena. Vedno je imela preprost recept, ki ga je živela ves ta čas: „Malo jesti, pa veliko delati. Pa vedno biti dobre volje,“ kot je z nasmehom, na vprašanje, kako ji pri 90 letih uspeva ostajati tako čila, zdrava in dejavna, in značilno preprosta, povedala slavljenka, ki se je ob tem presenečanju prvič po 82 letih razjokala na svojem „delovnem mestu“ na tržnici, pa še to od sreče. Solz ni zmogla skrivati, saj je presenečenje bilo popolno. Posebej jo je ganilo, ko ji je torto izročil 17-letni fant, ki jo pozna že od otroštva, saj na tržnico s starši prihaja že vrsto let. Sicer pa so vse želje bile podobne: Draga Slavica, želimo vam, da bi vam zdravje služilo še veliko let!
V današnjem času, ko se življenjska doba ljudi nenehno podaljšuje in je vedno več stoletnikov, bi rekli, da 90 let niti ni nekaj nenavadnega, a v primeru priljubljene Slavice gre za nekaj posebnega, saj jo mnogi imajo za srce in dušo osrednje mariborske tržnice. Njena predanost in prijaznost sta del Maribora že neverjetnih 82 let, odkar je kot 8-letna deklica, leto dni pred koncem 2. svetovne vojne, začela prodajati na mariborski tržnici s svojo mamo. Zato je ob njenem življenjskem jubileju bil poseben dan ne le zanj temveč tudi za Maribor in vse Mariborčanke in Mariborčane, ki so pogosti gostje osrednje mestne tržnice. saj Slavica ob svojem visokem življenjskem jubileju, že neverjetnih 82 let praktično vsak delovnik s predanostjo in prijaznostjo prinaša domače pridelke na tržnico, s čimer je v vseh teh letih postala prava ikona mesta na reki Dravi. Kako tudi ne, ko pa je Slavica svojo pot na tržnici začela pri rosnih osmih letih, ko je s svojo mamo prvič prišla prodajat domače pridelke. Od takrat naprej se vsako jutro razen ob sobotah, pripelje iz Metave, skrbno naloži pridelke iz avta, ki ga mimogrede poseduje že od leta 1960, torej 66 let, in jih razstavlja na svoji stojnici. Ob koncu delovnega dneva pa vse skrbno pospravi, kar kljub častitljivim letom dokazuje njeno neizmerno delavnost in vztrajnost. Gospa Škerbot dela vsak dan od nedelje do petka, si sobote privošči za počitek. Kljub temu njeni pridelki ne manjkajo na tržnici, saj jo ob sobotah nadomeščata njena hčerka in vnukinja Petra, ki je magistrirala iz kmetijskega inženiringa. Petra je za svojo babico velik vir ponosa in nadaljuje družinsko tradicijo.
Slavica Škerbot je znana po svoji zanesljivosti, saj je na svoji stojnici prisotna vsak dan med 8. in 12. uro, ne glede na vreme. Na njeni stojnici so večinoma sezonske vrtnine, trenutno pri Slavici lahko kupite mlad krompir, mlado čebulo, bob, maline, robide, ribez, peteršilj, bučke, solato, korenček, jajca… Vsak njen pridelek je rezultat dolgoletnega dela in ljubezni do kmetijstva, kar cenijo številni kupci. „Draga gospa Škerbot, hvala vam za vašo neizmerno predanost, prijaznost in toplino, ki jo prinašate med nas. Hvala, ker ste v vseh teh desetletjih s pridelki izpod vaših pridnih rok osrečili marsikaterega Mariborčana. Iz srca vam želimo vse najboljše za 90. rojstni dan,« pa je Slavici Škerbot rojstni dan zaželelo veliko njeni strank in znancev, ter iz vodstva Mariborske tržnice kjer dodajajo: „Gospa Škerbot je z nami na Osrednji mariborski tržnici med 8.00 in 12.00, ne glede na dež, točo ali sneg. Morda jo ujamete tudi malo pred ali po njenem delovnem času, ko skrbno pripravlja ali pospravlja stvari. Pri njej lahko pustite naročila, kar pomeni, da vas bodo vaši izdelki čakali na dogovorjen dan prevzema.”
Dodajmo tudi, da slavljenka, ki nad 80 let delu na kmetiji in tržnici, katero mnogi štejejo za eden najbolj prepoznavnih obrazov mariborske tržnice, ima tri hčerke, šest vnukov in že tudi pravnuke. Najmlajši pravnuk je star komaj nekaj tednov, pravnukinja, stara leto in štiri mesece, pa je že spoznala tudi tržnico. Njeno prababico pa kupci poznajo po zanesljivosti, domačnosti in tisti posebni tržniški prisotnosti, ki je ni mogoče naučiti, ampak zraste z leti. Izvedeli smo tudi, da kmetija, s katere prihaja Slavica, ki je bila edinka, ima dolgo zgodbo. Njena mama je v Maribor oziroma v Metavo prišla iz Jurovskega Dola, kmetija pa je bila od očeta, ki je imel drevesnico. Spominja se, da so včasih hodili poslušat sadjarska predavanja Josipa Priola, sadjarski krožki so bili pomemben del znanja na podeželju. Gojili so stare sorte jabolk, bobovec, krivopecelj, mošanjčke in te potomke še danes rastejo v Metavi. Iz sadja so delali pijačo in kis, jabolka pa vozili prodajat na trg, tudi v Zagreb.
Rada je hodila v šolo, tudi zato, ker doma ni imela otroške družbe. Vpisala se je v gimnazijo, a jo je mama vzela iz šole z besedami, da ima doma kruh. Nato je obiskovala gospodinjsko šolo, eno leto pa je delala tudi v tujini. Že okoli leta 1960 je imela avto, kar je bilo za mlado žensko na podeželju takrat nekaj posebnega. Tudi to veliko pove o njeni odločnosti in samostojnosti.
Ko se je poročila, je njen mož, po poklicu parketar, hodil v službo, ona pa je bila gonilna sila kmetije. Vestna, natančna, pedantna. Delo na kmetiji je bilo nekoč veliko bolj ročno, danes je, pravi družina, marsikaj avtomatizirano in mehanizirano. A bistvo ostaja enako: zemlja, živali, ljudje in vsakodnevna skrb. Na kmetiji ima še danes 27 glav živine, delo pa zdaj nadaljujeta hči Andreja Marko in njen mož, ki imata tudi svojo kmetijo. Raste že četrta generacija, povezana s kmetijo in tržnico. Slavljenka Slavica ni bila nikoli samo kmetica in branjevka. Veliko je hodila v hribe, šestkrat je bila na Triglavu. Bila je pri predsedniku Borutu Pahorju, rada gre k maši, rada hodi na romanja. Lani se je izpolnila ena njenih največjih želja. Prvič je obiskala Rim. S hčerko sta prehodili pot od bazilike svetega Petra do bazilike Marije Velike. Bila je tudi v Medžugorju, letos pa še na Škofjeloškem pasijonu. Njena hči Andreja Marko pravi, da je v Metavi očitno nekaj posebnega v zraku: „Ljubezen do zemlje, do dela, ljudi, narave in Boga. Samo sodelovati, spodbujati, ne ovirati,“ povzame življenjsko držo, ki jo je v družini pustila mama.
Fotografije: Arhiv Mariborske tržnice